Video sporočilo papeža Frančiška za 16. forum GLOBSEC v Bratislavi

Papež Frančišek je poslal na 16. forum GLOBSEC (Global Security Forum), ki od 15. do 17. junija poteka v Bratislavi, video sporočilo naslovljeno na predsednico Slovaške Zuzano Čaputovo. Foruma se udeležuje tudi nekaj vidnih politikov: Emmanuel Macron, Sviatlana Tsikhanouskaya, Kersti Kaljulaid, Jens Stoltenberg, John Allen, Ursula von der Leyen, Madeleine Albright, Donald Tusk, Joseph Nye, Timothy Garton Ash, Paul Collier Iz Slovenije se Foruma udeležujeta minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Forum GLOBSEC je bil prvič organiziran leta 2005 v Bratislavi in danes velja za eno najbolj prepoznavnih konferenc na temo varnosti na svetu.

Papež Frančišek

Gospod predsednik, zahvaljujem se za prijazno povabilo, da preko tega video sporočila sodelujem pri 16. GLOBSEC Bratislava Forum, ki je posvečen temi: «Let’s rebuild the World Back Better».

Pozdravljam vas, vse organizatorje in udeležence te konference. Rad bi izrazil svojo hvaležnost za platformo, ki jo Bratislavski forum nudi pomembni razpravi o obnovi sveta po pandemiji, ki nas sili, da se soočimo z vrsto težkih družbeno-ekonomskih, ekoloških in političnih vprašanj, ki so med seboj povezana. S tem v zvezi bi vam rad predložil nekaj pobud, navdihujoč se pri metodi videti – presoditi - delovati. 

Videti

Nujno potrebna je resna in poštena analiza preteklosti, ki vključuje priznanje sistemskih pomanjkljivosti, storjenih napak in pomanjkanja odgovornosti do Stvarnika, bližnjega in stvarstva, da bi razvili idejo obnove, ki bi za cilj ne imela samo ponovno izgradnjo tega, kar je bilo, ampak tudi spremembo tega, kar ni delovalo že pred dogodkom koronavirusa in kar je prispevalo k poslabšanju krize. Kdor hoče vstati, ko je padel, se mora soočiti z okoliščinami lastnega padca in prepoznati elemente odgovornosti.

Vidim torej svet, ki se je dal prevarati iluzornemu občutku varnosti, ki temelji na lakoti po zaslužku. Vidim model ekonomskega in družbenega življenja, za katerega so značilne tolike neenakosti in sebičnosti, v katerem neznatna manjšina svetovnega prebivalstva poseduje večino dobrin, pri čemer pogosto brez oklevanja izkorišča ljudi in vire.

Vidim način življenja, ki ne skrbi dovolj za okolje. Navadili smo se brez zadržkov uživati in uničevati to, kar pripada vsem in bi ga morali spoštljivo varovati, pri čemer pa ustvarjamo »ekološki dolg«, ki bo bremenil predvsem uboge in prihodnje rodove.

Presoditi

Drugi korak pomeni oceniti to, kar smo videli. Ko sem ob lanskem božiču pozdravil svoje sodelavce v Rimski kuriji, sem kratko razmišljal o pomenu krize. Kriza odpre nove možnosti: pravzaprav je to izziv, odprt za soočenje s sedanjo situacijo, da bi čas preizkušnje spremenili v čas odločitve. Kriza nas namreč sili, da se odločimo za dobro ali za slabo. Iz krize, kot sem že ponovil, ne pridemo enaki: ali pridemo boljši ali slabši. Nikdar pa ne enaki.

Presojanje tega, kar smo videli in doživeli, nas spodbuja k izboljšanju. Izkoristimo ta čas, da bomo naredili korake naprej. Kriza, ki je prizadela vse, nas spominja, da se nihče ne more rešiti sam. Kriza odpre pot v prihodnost, ki bo priznavala resnično enakost vsakega človeka: ne abstraktne enakosti, ampak konkretno enakost, ki ljudem in ljudstvom daje pravične in stvarne možnosti za razvoj.

Delovati

Kdor ne deluje, zapravi priložnosti, ki jih ponuja kriza. Soočenje s socialnimi krivicami in odrinjenostjo zahteva razvojni model, ki v središče postavlja 'vsakega človeka in celotnega človeka' »kot osnovni steber, ki ga je potrebno spoštovati in zaščititi; pri tem moramo privzeti metodologijo, ki vključuje etiko solidarnosti in 'politične ljubezni'« (Sporočilo direktorju UNESKA, gospe Audrey Azoulay, 24. marca 2021).

Vsako delovanje potrebuje vizijo, ki mora biti celovita in polna upanja: vizijo, kot je vizija svetopisemskega preroka Izaija, ki je videl, da so meči postali plugi in sulice srpi (prim. Iz 2,4). Delovati za razvoj vseh pomeni delati za spreobrnjenje. In predvsem, so odločitve tiste, ki smrt spreminjajo v življenja in orožje v hrano.

Vsi pa se moramo posvetiti tudi ekološkemu spreobrnjenju. Vizija celote namreč vključuje pogled na stvarstvo kot na »skupni dom« in nujno zahteva dejanja, da bi ga zaščitili.

Dragi prijatelji, spodbujen po upanju, ki prihaja od Boga, želim, da bi vaše izmenjave v teh dneh prispevale k modelu ponovnega začetka, ki bo sposoben ustvariti bolj vključujoče in trajnostne rešitve; model razvoja, ki temelji na mirnem sožitju med ljudstvi in na harmoniji s stvarstvom. Dobro delo in hvala!

Torek, 15. junij 2021, 15:05