Išči

Vatican News
Papež Frančišek vodi vsako nedeljo in praznik opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek vodi vsako nedeljo in praznik opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.  (AFP or licensors)

Sveti oče: Jezus nas ozdravlja s svojo navzočnostjo, s svojim evharističnim kruhom

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se v Italiji ter v drugih državah obhaja slovesni praznik Kristusovega Telesa in Krvi. Evangelij nam predstavlja pripoved zadnje večerje (Mr 14,12-16.22-26).« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra in tako napovedal, da bo pri nagovoru izhajal iz evangelija praznika.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Gospodove besede in dejanja se dotikajo srca, saj je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, ga dal učencem in rekel: »Vzemite, to je moje telo« (v. 22). In tako nam Jezus z vso preprostostjo podari največji zakrament. Njegovo dejanje je gesta daru, podelitve. Na vrhuncu svojega življenja ne razdeli obilje kruha, da bi nasitil množice, temveč razlomi sebe samega med velikonočno večerjo s svojimi učenci. Na ta način nam Jezus pokaže, da je smoter življenja v podarjati se, in da je največja stvar služiti. Mi danes ponovno najdemo Božjo veličino v košku Kruha, v krhkosti, ki je polna ljubezni in polna podelitve. Krhkost je beseda, ki bi jo rad izpostavil. Jezus postane krhek kot kruh, ki se razlomi in razdrobi. Ampak ravno v tem, v njegovi krhkosti, je njegova moč. V evharistiji je krhkost moč: moč ljubezni, ki postane majhna, da bo sprejeta in ne strašljiva; moč ljubezni, ki se razlomi in se podeli, da bi hranila in dala življenje; moč ljubezni, ki se razdrobi, da bi nas vse zbrala v enost.

In je še druga moč, ki v krhkosti evharistije pride na dan: moč ljubiti tistega, ki pogreši. V noči, ko je bil izdan, nam je Jezus dal kruh življenja. Podari nam največji možni dar, medtem ko v srcu čuti najgloblji prepad, saj ga učenec, ki je z Njim, ki pomaka grižljaj v isti krožnik, namerava izdati. Za tistega, ki ljubi, je izdaja največja bolečina, ki obstaja. In kaj je storil Jezus? Na zlo se odzove z največjim dobrim. Na Judov »ne« odgovori z »da« usmiljenja. Ne kaznuje grešnika, ampak da življenje zanj, plača zanj. Ko prejmemo evharistijo, Jezus stori isto z nami, saj nas pozna, ve, da smo grešniki in zelo pogosto pogrešimo, a kljub temu ne preneha pridruževati svojega življenja našemu življenju. Ve, da ga potrebujemo, saj evharistija ni nagrada svetnikov, temveč Kruh grešnikov. Zato nas spodbuja: »Ne bojte se. Vzemite in jejte.«

Vsakič ko prejmemo Kruh življenja, pride Jezus in da nov smisel naši krhkosti. Spomni nas, da smo v njegovih očeh dragocenejši, kot mislimo. Pravi nam, da je zadovoljen, če z njim podelimo svojo krhkost. Ponavlja nam, da se njegovo usmiljenje ne boji naših bednosti. Jezusovo usmiljenje se ne boji naših bednosti. Predvsem pa nas z ljubeznijo ozdravlja tiste krhkosti, ki je sami ne moremo ozdraviti. Na katere krhkosti mislimo: na to, da čutimo zamero do tistega, ki mi je storil hudo – to sami ne moremo ozdraviti; tiste, da sprejmemo distanco do drugih in do sebe –te ne moremo sami ozdraviti; tiste glede objokovanja in pritoževanja, ne da bi pri tem našli mir – tudi te ne moremo sami ozdraviti. On je tisti, ki nas ozdravlja s svojo navzočnostjo, s svojim evharističnim kruhom. Evharistija je učinkovito zdravilo proti tem zaprtjem. Kruh življenja namreč ozdravlja trdoto in jo spremeni v voljnost. Evharistija ozdravlja zato, ker pridružuje Jezusu. Stori, da začnemo asimilirati njegov način življenja, njegovo sposobnost razlomiti se in darovati se bratom, odgovoriti na zlo z dobrim. Daje nam moč, da gremo ven iz sebe in se z ljubeznijo lahko sklonimo h krhkostim drugih. Tako Bog počne z nami. Logika evharistije je: ko prejmemo Jezusa, ki nas ljubi in ozdravlja naše krhkosti, da bi ljubili druge in jim pomagali v njihovih krhkostih. In to skozi vse življenje. Danes smo med molitveno uro molili himno v štirih verzih, ki so povzetek vsega Jezusovega življenja. Takole pravijo: Jezus, ko se je rodil, je postal naš spremljevalec na poti življenja. Med večerjo se je dal kot hrana. Potem na križu med svojo smrtjo je postal cena, je plačal ceno za nas. Sedaj ko kraljuje v nebesih, je naše upanje, je naša nagrada, da iščemo to, kar nas čaka.

Sveta Devica, v kateri je Bog postal meso, naj nam pomaga, da bomo z hvaležnim srcem sprejeli dar Evharistije ter iz svojega življenja naredili dar. Naj Evharistija napravi iz nas dar za vse druge.

Nedelja, 6. junij 2021, 13:05

Angel Gospodov je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja molimo trikrat na dan: ob sedmih zjutraj, ob poldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti. Ime Angel Gospodov izhaja iz prvih dveh besed molitve Angel Gospodov je oznanil Mariji. To molitev moli papež z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldne vsako nedeljo in praznik. Sveti oče ima pred molitvijo Angel Gospodov kratek nagovor na podlagi dnevnih beril. Molitvi in blagoslovu sledi pozdrav romarjev. Od velike noči do binkošti je namesto molitve Angel Gospodov molitev Raduj se Kraljica nebeška, s katero se spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. Na koncu obeh molitev se trikrat zmoli Slava Očetu.

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >