Papež Frančišek: Semenišče naj ne oddaljuje od resničnosti

Semeniščnikom in formatorjem papeškega deželnega semenišča Pij XI. je Frančišek postavil za zgled sv. Jožefa. Spodbudil je k čistim, radostnim in svobodnim odnosom ter posvaril pred klerikalizmom.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je sprejel skupnost papeškega semenišča italijanske dežele Marke. V govoru je poudaril, da semenišče ne sme oddaljevati od resničnosti, od nevarnosti in še manj od drugih ljudi, temveč mora približati Bogu in bratom. Semeniščnike je spodbudil, naj gojijo čiste, radostne in osvobajajoče odnose ter pogumno vstopajo v današnji svet, ker se mora utelesiti modrost evangelija.

Po zgledu sv. Jožefa

Svoje razmišljanje je umestil k okvir leta, posvečenega sv. Jožefu. »Semenišče si rad predstavljam kot nazareško družino, kjer je bil Jezus sprejet, oskrbovan in vzgajan za poslanstvo, ki mu ga je zaupal Oče. Božji Sin se je pustil ljubiti in voditi svojim človeškim staršem, Mariji in Jožefu, ter tako vsakega od nas učil, da brez poslušnosti nihče ne more rasti in dozoreti.« In ker je duhovnik učenec, ki nenehno hodi po stopinjah svojega Učitelja, je njegova formacija proces, ki »se začne v družini, nadaljuje v župniji, utrjuje v semenišču in traja vse življenje«.

Lik svetega Jožefa je po papeževih besedah najlepši zgled, po katerem naj se formatorji semeniščnikov zgledujejo pri skrbi za njihovo poklicanost. Prvi odgovorni za formacijo teh mladih so škofje škofovske konference Marke, rektor, spiritual in vsi vzgojitelji. »Bodite za svoje semeniščnike to, kar je bil Jožef za Jezusa!« je pozval Frančišek. »Naj se več naučijo iz vašega življenja kot iz vaših besed, kot se je to zgodilo v hiši v Nazaretu, kjer se je Jezus oblikoval v šoli Jožefovega "ustvarjalnega poguma". Naj se iz vaše pokorščine naučijo ubogljivosti, iz vaše predanosti delavnosti, iz vaše treznosti in razpoložljivosti radodarnosti do ubogih, iz vaše žive in čiste naklonjenosti pa očetovstva.«

Svet je žejen duhovnikov, ki znajo sporočati Gospodovo dobroto

Papež se je prav tako obrnil na same semeniščnike, od katerih Cerkev pričakuje, da sledijo Jezusovemu zgledu, ki se je poslušno pustil vzgajati Jožefu. Že kot deček je moral izkusiti težave, ki so povezane z vsako rastjo, si zastavljati velika življenjska vprašanja, prevzeti odgovornost in sprejemati lastne odločitve. »Morda smo premalo razmišljali o mladem Jezusu, ki se je ukvarjal z razločevanjem svoje poklicanosti, poslušal in zaupal Mariji in Jožefu ter se pogovarjal z Očetom, da bi razumel svoje poslanstvo.«

Za semeniščnike naj bo semenišče podobno nazareški hiši, kjer se je Božji Sin od svojih staršev učil človečnosti in bližine. »Ne zadovoljite se s tem, da ste vešči uporabe družbenih omrežij in medijev za komuniciranje. Le preoblikovani z Božjo besedo boste lahko sporočali besede življenja. Svet je žejen duhovnikov, ki znajo sporočati Gospodovo dobroto tistim, ki so izkusili greh in neuspeh, duhovnikov, ki so strokovnjaki za človečnost, pastirjev, ki so pripravljeni deliti veselje in delo svojih bratov in sester, ljudi, ki se pustijo zaznamovati s krikom tistih, ki trpijo. Jezusovo človeškost črpajte iz evangelija in tabernaklja, iščite jo v življenju svetnikov in mnogih junakov dejavne ljubezni, pomislite na pristen zgled tistih, ki so vam vero posredovali, vaših starih staršev in staršev. Berite tudi tiste pisatelje, ki so znali pogledati v človeško dušo,« pri čemer je papež kot primer navedel Dostojevskega, ki je v dogodkih zemeljskega trpljenja znal razkriti lepoto ljubezni, ki rešuje.

Semenišče mora približati Bogu in bratom

Semenišče ne sme oddaljevati od resničnosti, od nevarnosti in še manj od drugih, temveč mora približati Bogu in bratom. »Med zidovi semenišča razširite meje svojega srca, razširite jih na ves svet, navdušite se nad tem, kar "zbližuje", "odpira" in "srečuje". Ne zaupajte izkušnjam, ki vodijo v nerodoviten intimizem, "zadovoljujočemu spiritualizmu", za katerega se zdi, da daje tolažbo, a namesto tega vodi v zaprtost in togost,« je papež dejal semeniščnikom.

Duhovnost, študij in pastoralno formacijo

Ob koncu jim je spregovoril še o štirih razsežnostih formacije: človeški, duhovni, intelektualni in pastoralni: »Predvsem se ne oddaljujte od svoje človeškosti, ne puščajte pred vrati semenišča kompleksnosti svojega notranjega sveta, svojih čustev in čustvenosti; ne zapirajte se vase, ko doživite trenutek krize ali šibkosti. Iskreno se odprite svojim vzgojiteljem in se borite proti vsaki obliki notranje lažnosti. Gojite čiste, radostne in osvobajajoče odnose.«

V ospredje je postavil duhovnost, študij in pastoralno formacijo. »Molitev naj ni ritualizem, ampak priložnost za osebno srečanje z Bogom, za dialog in zaupanje z Njim. Bodite čuječi, da bogoslužje in skupna molitev ne postaneta praznovanje vas samih. Obogatite molitev z obrazi in že zdaj se počutite kot priprošnjiki za svet.« Študij naj semeniščnikom pomaga, da bodo zavedno in kompetentno vstopili v kompleksnost sodobne kulture in misli: »Tu se mora utelesiti modrost evangelija. Ta izziv poslanstva, ki vas čaka, danes bolj kot kdajkoli prej od vas zahteva kompetentnost in pripravljenost.« Pastoralna formacija pa naj jih spodbuja, da bodo z navdušenjem šli v srečanje z ljudmi. »Duhovniki so za to, da služijo Božjemu ljudstvu in skrbijo za rane vseh, zlasti revnih. Razpoložljivost za druge: to je zanesljiv dokaz "da" Bogu. In nobenega klerikalizma. Biti Jezusov učenec pomeni osvoboditi se samega sebe in sprejeti občutenja Njega, ki ni prišel, "da bi se mu služilo, ampak da bi služil" (prim. Mr 10,45),« je še dejal papež Frančišek.

 

 

Četrtek, 10. junij 2021, 13:12