Papež Frančišek vesoljno Cerkev poziva k molitvi za mir v Sveti deželi

Sveti oče pastirje in vernike po vsem svetu vabi, naj se pridružijo binkoštni vigiliji, ki bo jutri potekala v cerkvi svetega Štefana v Jeruzalemu, ter prosijo za dar miru v Sveti deželi.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je med srečanjem z novimi veleposlaniki vse pastirje in vernike katoliške Cerkve pozval, naj se pridružijo molitvi za mir, ki bo jutri zvečer, 22. maja, potekala v cerkvi svetega Štefana v Jeruzalemu. Danes dopoldne je sprejel v avdienco nove nerezidenčne veleposlanike pri Svetem sedežu, in sicer Singapurja, Zimbabveja, Bangladeša, Alžirije, Šrilanke, Barbadosa, Švedske, Finske in Nepala. Ob koncu govora je spregovoril o razmerah v Sveti deželi ter pozval k molitvi za dar miru.

 »Razmišljam o tem, kar se v teh dneh dogaja v Sveti deželi. Zahvaljujem se Bogu za odločitev o prekinitvi oboroženih spopadov in upam, da se bo podalo

 na poti dialoga in miru. Jutri zvečer bodo katoliški ordinariji Svete dežele skupaj s svojimi verniki obhajali binkoštno vigilijo v cerkvi svetega Štefana v Jeruzalemu in prosili za dar miru. Ob tej priložnosti prosim vse pastirje in vernike katoliške Cerkve, da se jim pridružijo v molitvi. Naj se iz vsake skupnosti dvigne prošnja k Svetemu Duhu, "da bi Izraelci in Palestinci našli pot dialoga in odpuščanja, da bi bili potrpežljivi graditelji miru in pravičnosti ter bi se korak za korakom odprli za skupno upanje, sobivanje med brati"« (nagovor ob Raduj se, Kraljica nebeška, 16. maj 2021).

Razvijati globalno ''kulturo skrbi''

Sicer pa je papež med srečanjem z veleposlaniki spregovoril o pandemiji, zaradi katere se je socialna in gospodarska kriza po vsem svetu še bolj zaostrila. Na osebni ravni so mnogi izgubili bližnje in sredstva za preživljanje. Zlasti družine se soočajo s resnimi ekonomskimi težavami in pogosto nimajo ustrezne socialne zaščite. Kot je izpostavil, se zaradi pandemije še bolj zavedamo svoje »soodvisnosti kot članov ene človeške družine« ter tudi »potrebe, da smo pozorni do revnih in nezaščitenih, ki so med nami«. »Ko si prizadevamo za izhod iz sedanje krize, se naše družbe nahajajo pred izzivom, da sprejmejo konkretne in zares pogumne korake za razvoj globalne ''kulture skrbi'' (prim. Poslanica za svetovni dan miru 2021), ki lahko spodbudi nastanek novih odnosov in struktur sodelovanja v službi solidarnosti, spoštovanja človeškega dostojanstva, medsebojne pomoči in socialne pravičnosti.«

Gre za medgeneracijsko moralno dolžnost

Kot je nadaljeval papež, pa nam je pandemija prav tako pokazala, da mednarodna skupnost doživlja »vse večjo težavo, če ne celo nezmožnost iskanja skupnih in deljenih rešitev za probleme našega sveta« (govor diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri Svetem sedežu, 8. februar 2021). Pri tem je izpostavil »potrebo po reševanju nujnih svetovnih vprašanj, kot so migracije in podnebne spremembe ter tudi humanitarne krize, ki so pogosto njihove posledice«. Opozoril je tudi na »gospodarski dolg, ki bremeni številne države, ki se borijo za preživetje«, in na »"ekološki dolg", ki ga imamo do narave same ter do narodov in držav, prizadetih zaradi degradacije okolja, ki jo povzroča človek, in izgube biotske raznovrstnosti«. »Ti problemi niso zgolj politični ali ekonomski; gre za vprašanja pravičnosti, ki je ni več mogoče ignorirati ali odlagati. Gre namreč za medgeneracijsko moralno dolžnost, saj resnost, s katero bomo odgovorili na ta vprašanja, določa svet, ki ga bomo zapustili svojim otrokom,« je izpostavil Frančišek.

Pri razvoju globalnega soglasja, ki bo sposobno odgovoriti na te etične izzive, s katerimi se naša človeška družina mora soočiti, je delo diplomatov temeljnega pomena. Kot je poudaril: »Sveti sedež s svojimi diplomatskimi predstavništvi in delovanjem v mednarodni skupnosti podpira vsa prizadevanja za izgradnjo sveta, v katerem je človeška oseba v središču, finance služijo celostnemu razvoju, Zemlja, naš skupni dom, pa je zaščitena in oskrbovana. Cerkev si s svojimi vzgojnimi, karitativnimi in zdravstvenimi dejavnostmi po vsem svetu prizadeva za skupno dobro, spodbuja razvoj oseb in narodov ter tako poskuša prispevati k miru.«

Petek, 21. maj 2021, 12:21