Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. 

Papež Frančišek: Kot mladike na trti ostanimo v Jezusu in Jezus bo ostal v nas

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju te pete velikonočne nedelje (Jn 151-8) se Gospod predstavi kot resnična trta in o nas govori kot o mladikah, ki ne morejo živeti, če ne ostanejo povezani z njim. Takole pravi: ''Jaz sem trta, vi mladike'' (v. 5) Ni trte brez mladik in obratno. Mladike niso samozadostne, ampak so popolnoma odvisne od trte, ki je izvir njihovega obstoja.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 5. velikonočno nedeljo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Jezus vztraja pri glagolu »ostati«. V današnjem odlomku ga ponovi sedemkrat. Preden bo zapustil ta svet in šel k Očetu, hoče Jezus zagotoviti svojim učencem, da bodo lahko še naprej povezani z Njim. Pravi: »Ostanite v meni in jaz v vas« (v. 4). Ta ostati pa ni pasiven ostati, zadremati v Gospodu in se pustiti zazibati od življenja. Ne, ni to. Ostati v Njem, kot ga predlaga Jezus, je aktiven ostati, je pa tudi obojestranski. Zakaj? Zato, ker mladike brez trte ne morejo storiti ničesar, saj potrebujejo življenjski sok tako za rast kot zato, da obrodijo sadove. Pa tudi trta potrebuje mladike, saj sadovi ne rastejo na deblu. Gre za obojestransko potrebo, gre za obojestransko obstajanje, da zrastejo sadovi. Mi ostanemo v Jezusu in Jezus ostane v nas.

Predvsem pa mi potrebujemo Njega. Gospod nam hoče reči, da je pred spolnjevanjem njegovih zapovedi, da je pred blagri, pred deli usmiljenja, potrebno biti povezani z Njim, ostati v Njem. Ne moremo biti dobri kristjani, če ne ostanemo v Jezusu. Medtem ko z Njim lahko vse (prim. Fil 4,13).

Pa tudi Jezus, kakor trta mladike, potrebuje nas. Morda se nam zdi drzno reči tole, zato se vprašajmo: »V kakšnem smislu nas Jezus potrebuje?« Potrebuje naše pričevanje. Sad, ki ga moramo kot mladike obroditi, je pričevanje našega krščanskega življenja. Potem ko se je Jezus povzpel Očetu, je naloga učencev, je naša naloga, da nadaljujemo tako z besedami kot z dejanji z oznanjevanjem blagovesti Kraljestva. Mi, Jezusovi učenci to počnemo s pričevanjem njegove ljubezni. Sad, ki ga je potrebno obroditi, je ljubezen. Povezani s Kristusom, prejmemo darove Svetega Duha in tako lahko delamo dobro bližnjemu in delamo dobro družbi, Cerkvi. Drevo se prepozna po sadovih. Resnično krščansko življenje pričuje za Kristusa.

Kako nam bo uspelo? Jezus nam pravi: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo« (v. 7). Tudi to je drzno, saj je zagotovilo, da to kar bomo prosili, nam bo dano. Od molitve je odvisna rodovitnost našega življenja. Lahko prosimo, da bomo mislili kot On, delovali kot On, videli svet in stvari z Jezusovimi očmi. Tako pa ljubiti naše brate in sestre, začenši pri najbolj ubogih in trpečih, kakor je to storil On, torej ljubiti jih z Njegovim srcem ter prinašati v svet sadove dobrote, sadove dejavne ljubezni in sadove miru.

Izročimo se priprošnji Device Marije. Ona je vedno ostala v polnosti povezana z Jezusom in je obrodila veliko sadov. Naj nam ona pomaga, da bomo ostali v Kristusu, v njegovi ljubezni, v njegovi besedi, da bomo pričevali svetu Vstalega Gospoda.

Nedelja, 2. maj 2021, 12:58

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >