Papež Frančišek: Jezus nas vabi, naj ostanemo v njegovi ljubezni, da bo njegovo veselje v nas
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Vprašamo se, katera je ta ljubezen, za katero pravi Jezus, naj ostanemo v njej, da bomo imeli njegovo veselje, katera je ta ljubezen? To je ljubezen, ki ima svoj vir v Očetu, kajti »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8). Izvira kakor reka v Sinu Jezusu in preko Njega pride do nas njegovih stvaritev. On namreč pravi: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil« (Jn 15,9). Ljubezen, ki nam jo Jezus podarja, je ista, s katero Oče ljubi Njega, torej čista, brezpogojna in zastonjska ljubezen. Ni je mogoče kupiti, zastonj je. S tem, ko jo da nam, nas ima Jezus za prijatelje, saj nam je dal spoznati Očeta in nas tako vključi v svoje poslanstvo za življenje sveta.
Lahko si torej zastavimo vprašanje: »Kako ostati v tej ljubezni?« Jezus pravi: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni« (v. 10). Svoje zapovedi je Jezus povzel v eno samo, v tole: »Da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (v. 12). Ljubiti, kako ljubi Kristus pomeni, dati se vedno v službo, v službo bratom tako, kot je storil on, ko je učencem umil noge. Pomeni iti ven iz samega sebe, odtrgati se od svojih človeških gotovosti, udobnosti ter se odpreti drugih, še posebej najbolj pomoči potrebnim. Pomeni, dati se na razpolago s tem, kar smo in s tem, kar imamo. To torej pomeni ljubiti ne z besedami temveč z dejanji.
Ljubiti kot Kristus, pomeni, reči ne drugim »ljubeznim«, ki nam jih ponuja svet: ljubezni do denarja, kajti kdor ljubi denar, ne ljubi kot Jezus, ljubezni do uspeha, nečimrnosti, oblasti… Te varljive poti »ljubezni« nas oddaljijo od Gospodove ljubezni ter nas pripeljejo do tega, da postanemo vedno bolj sebični, samovšečni in objestni. Objestnost pa vodi v propad ljubezni, v zlorabo drugih ter povzročanje bolečine ljubljeni osebi. Mislim na bolno ljubezen, ki se spremeni v nasilje. Koliko žensk je vsak dan žrtev nasilja. To ni ljubezen. Ljubiti, kakor nas ljubi Gospod pomeni, ceniti osebo, ki nam je ob strani ter spoštovati njeno svobodo, ljubiti jo takšno kot je, ne takšno, kot naj bi bila, ljubiti jo zastonjsko, takšno kot je. Skratka, Jezus od nas zahteva, da ostanemo, da prebivamo v njegovi ljubezni, ne v svojih idejah, ne v čaščenju nas samih. Kdor prebiva v čaščenju samega sebe, prebiva v ogledalu. Jezus zahteva od nas, da se oddaljimo od zahteve, da nadzorujemo in upravljamo z drugimi, ne jih nadzorovati, temveč jim služiti in da odpremo srce drugim in se podarjamo drugim.
Dragi bratje in sestre, do kam pripelje to ostati v Jezusovi ljubezni, do kam nas pripelje? To nam je rekel Jezus: »da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno« (v. 11). To veselje, ki ga ima Gospod, ker je v popolnem občestvu z Očetom, hoče, da je tudi v nas, če smo povezani z Njim. Veselje, ker vemo, da nas Bog ljubi navkljub našim nezvestobam, nam omogoča, da se z vero soočimo preizkušenj življenja in nam pomaga prebroditi krizo, da iz nje pridemo boljši. V tem ko živimo to veselje, je bistvo, da smo resnični pričevalci, saj veselje je prepoznavno znamenje resničnega kristjana. Pravi kristjan ni žalosten. Tudi v težkih trenutkih ima v sebi notranje veselje.
Naj nam Devica Marija pomaga ostati v Jezusovi ljubezni ter, da bomo rasli v ljubezni do vseh in pričevali veselje vstalega Gospoda.
