Kardinal Henri Schwery med konzistorijem leta 1994 Kardinal Henri Schwery med konzistorijem leta 1994 

Umrl švicarski kardinal Schwery. Papež: Mož znanosti in predan pastir

Papež Frančišek izraža žalost ob smrti kardinala Henrija Schweryja ter se ga spominja kot »človeka znanosti« in »pastirja, ki je bil predan vodenju svoje škofije«.

Andreja Červek – Vatikan

Kardinal Henri Schwery je umrl v četrtek, 7. januarja, v svoji rojstni vasi Saint-Léonard v Švici, kjer je zadnja leta nudil pastoralno oskrbo kot kaplan. Star je bil 88 let. Papež v sožalnem telegramu, naslovljenem na sionskega škofa Jeana-Marieja Loveyja, spomni na kardinalovo življenjsko pot ter izrazi sožalje vsej skupnosti škofije Sion, kjer je Schwery začel svojo duhovniško pot s posvečenjem leta 1957, medtem ko je študiral matematiko in kvantno fiziko na univerzi v Fribourgu.

»Očeta vsega usmiljenja prosim – zapiše papež – da sprejme v svoj mir in svojo luč tega moža znanosti in tega pastirja, globoko predanega vodenju svoje škofije. Pozoren na pastoralne potrebe vernikov se je posvetil duhovniškim poklicem in formaciji duhovnikov. Prav tako si je ob različnih priložnostih prizadeval za enost Cerkve.«

Henri Schwery se je rodil 14. junija 1932 v majhni vasi Saint-Léonard, ki se nahaja na teritoriju škofije Sion v Švici. Bil je zadnji od otrok zelo številne družine. Teologijo je študiral na semenišču v Sionu, zatem pa še v Rimu. Leta 1957 se je vrnil nazaj v Švico in 7. julija istega leta prejel duhovniško posvečenje. Po koncu študija matematike in teoretične fizike je leta 1961 začel poučevati. Papež Pavel VI. ga je leta 1977 imenoval za škofa, Janez Pavel II. pa ga je umestil kot kardinala leta 1991.

Henri Schwery je opravljal različne pastoralne zadolžitve, ki jih je vedno povezoval s poučevanjem. Osemnajst let je vodil škofijo v Sionu. Uvedel je stalni diakonat in ustanovil škofijsko semenišče. Razvijal je pastoralo, ki je bila osredotočena na podporo družin, ter oblikoval pastoralno mrežo, ki je zagotavljala bolj uravnoteženo pastoralo po župnijah. Zaradi zdravstvenih težav se je Schwery leta 1995 odpovedal vodenju škofije, a kljub temu ostal kardinal volivec vse do leta 2012. Bil je tudi član različnih dikasterijev rimske kurije, na primer Kongregacije za zadeve svetnikov in Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja. Bil je tudi prior Viteškega reda Božjega groba v Švici.

S smrtjo kardinala Henrija Schweryja ima kardinalski zbor sedaj 228 članov – 128 kardinalov je volivcev, 100 pa nevolivcev v primeru konklava.

Sobota, 9. januar 2021, 09:57