Papež: Življenje je dar brezmejne Božje ljubezni, je pa tudi čas preverjanja naše ljubezni do Njega
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Janez je bil njegov predhodnik, ki mu je pripravil zemljo in mu je pripravil pot. Sedaj lahko Jezus začne svoje poslanstvo in oznanjati že navzoče zveličanje, saj je On zveličanje. Njegovo pridiganje je povzeto v teh besedah: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (v. 15). Preprosto. Jezus ne uporablja dvoumnih besed. Gre za sporočilo, ki nas vabi k razmišljanju o dveh bistvenih temah: času in spreobrnjenju.
V tem besedilu evangelista Marka, je potrebno čas razumeti kot trajanje zgodovine zveličanja, ki jo izvršuje Bog. »Dopolnjen« čas je torej tak (čas), v katerem zveličavno delovanje pride do svojega viška, do svoje polne uresničitve. Je torej zgodovinski čas, v katerem je Bog poslal Sina na svet in tako je njegovo kraljestvo postalo bolj kot kdaj koli prej »blizu«. Čas zveličanja je dopolnjen, saj je Jezus prišel. Pa vendar zveličanje ni avtomatično. Zveličanje je dar ljubezni in kot takšen je podarjen človeški svobodi. Vedno ko se govori o ljubezni, se govori o svobodi. Ljubezen brez svobode ni ljubezen. Lahko je interes, lahko je strah, mnoge stvari, toda ljubezen pa je vedno svobodna. Ker je svobodna, zahteva svoboden odgovor, zahteva torej naše spreobrnjenje. Gre za spremembo miselnosti in spremembo življenja, da se ne hodi več za zgledi sveta, ampak za Božjim, ki je Jezus. Hoditi za Jezusom, kot je delal Jezus in nas je učil Jezus. Gre za odločilno spremembo vizije in drže. Kajti greh, ki je predvsem greh posvetnosti, je prinesel na svet miselnost, ki kot zrak prežema vse, ki teži k uveljavljanju samih sebe proti drugim in tudi proti Bogu. To je zelo zanimivo. Katera je tvoja identiteta? Večkrat slišimo, da se svojo identiteto izrazi z izrazom »proti«. Težko je izraziti svojo identiteto v posvetnem duhu s pozitivnim izrazom zveličanja. Je proti samim sebi, proti drugim in proti Bogu in za dosego tega namena se miselnost greha in prevare ne obotavlja uporabljati nasilje. Prevaro in nasilje. Poglejte, kaj se zgodi s prevaro in nasiljem, pohlepom, slom po oblasti in ne služenjem, vojnami, izkoriščanjem ljudi. To je miselnost prevare, ki ima vsekakor svoj izvor v očetu prevare, v velikem lažnivcu Hudiču. On je oče laži, tako ga je definiral Jezus.
Vsemu temu pa se upre Jezusovo sporočilo, ki nas vabi, da priznamo potrebo po Bogu in njegovi milosti; da bi imeli uravnoteženo držo do zemeljskih dobrin; da bi bili gostoljubni in ponižni do vseh; da bi spoznavali in uresničevali sami sebe v srečanju in v službi drugim. Za vsakega od nas je čas, v katerem sprejeti odrešenje, kratek. Je namreč trajanje našega življenja na tem svetu, kratko je. Morda se zdi dolgo. Spominjam se, da sem šel podeliti zakramente, bolniško maziljenje, zelo dobremu starčku, zelo dobremu. On mi je v trenutku, preden je prejel evharistijo, bolniško maziljenje, rekel ta stavek: »Da, življenje je odletelo«, kot da bi rekel: »Verjel sem, da je večno, toda ne, življenje je odletelo. Kaj čutimo mi ostareli, ko je življenje odšlo. Odhaja. Življenje je dar brezmejne Božje ljubezni, je pa tudi čas preverjanja naše ljubezni do Njega. Zato je vsak trenutek, vsak hip našega bivanja dragocen čas, da ljubimo Boga in da ljubimo bližnjega ter s tem vstopimo v večno življenje.
Zgodovina našega življenja ima dva ritma. Eden je merljiv in je sestavljen iz dni, let, drugi pa je sestavljen iz obdobij našega razvoja: rojstva, otroštva, odraščanja, zrelosti, starosti in smrti. Vsak čas, vsaka faza ima svojo lastno vrednost in je lahko ugoden čas za srečanje z Gospodom. Vera nam pomaga odkriti duhovni pomen teh časov. Vsak med njimi vsebuje poseben Gospodov klic, na katerega lahko damo pozitiven ali negativen odgovor. V evangeliju vidimo, kako so odgovorili Simon, Andrej, Jakob in Janez. Bili so zreli možje in imeli so svoje delo kot ribiči, svoje družinsko življenje. Pa vendar so, ko je Jezus prišel mimo in jih poklical, »takoj pustili mreže in šli za njim« (prim. Mr 1,18).
Dragi bratje in sestre, bodimo pozorni na to in ne pustimo, da bo šel Jezus mimo, ne da bi ga sprejeli. Sv. Avguštin je govoril: »Bojim se Boga, ko gre mimo.« Strah zaradi česa? Da ga ne bi prepoznal, da ga ne bi videl, da ga ne bi sprejel.
Devica Marija naj nam pomaga živeti vsak dan, vsak trenutek kot čas zveličanja, v katerem gre Gospod mimo in nas kliče, vsakega glede na njegovo življenje. Marija naj nam pomaga, da se spreobrnemo od posvetne miselnosti, od fantazij sveta, ki so le ognjemeti, k miselnosti ljubezni in služenja.