Papež: Majhen dom usmiljenja kot svetilnik upanja sredi teme trpljenja
Andreja Červek - Vatikan
»Izkazovanje bližine ljubim osebam, ki so prepuščene problematičnim razmeram, je svetilnik luči in upanja v temi trpljenja in vdanosti; je dragoceno znamenje, da Cerkev deli nesreče in napore s svojim ljudstvom; je občudovanja vredno znamenje evangeljske ljubezni in Cerkve v izhodu, kar je dobro za cerkveno in civilno družbo,« zapiše v pismu papež.
»Majhen dom usmiljenja« je nastal leta 2013, ideja pa je bila ravno Frančiškova. Mlad duhovnik Pasqualino Di Dio se je 17. marca 2013 udeležil prve maše pravkar izvoljenega papeža in se zatem z njim tudi srečal. Frančišku je spregovoril o težkih socialnih razmerah v svoji škofiji, o težavah mnogih družin v sicilijanskem mestu Gela. Sveti oče ga je poslušal in mu predlagal, naj ustanovi hišo ali dom, ki bo znamenje Božjega usmiljenja. Danes v sklopu »Majhnega doma usmiljenja« delujeta menza in center za spremljanje. Dajejo tudi prehrambne izdelke osebam v stiski. Veliko prostovoljcev nudi svetovanja, družinsko mediacijo, otrokom pomoč pri učenju. Sodelujejo s Karitasom, lokalnimi ustanovami, župnijami in združenji.
»Spodbujam tebe,« se papež obrne na Pasqualino Di Dia, »in vse, ki sodelujejo pri tvojih projektih dobrega, da vztrajate v hvalevrednem poslanstvu pričevanja o Očetovi nežnosti in usmiljenju, ko nudite delitev in solidarnost najslabotnejšim in najnesrečnejšim.« V sodelovanju s kooperativo Raphale, ustanova prav tako skrbi za zdravstveno ambulanto, dormitorij, veleblagovnico, šiviljsko, mizarsko in keramično delavnico ter na ta način pomaga najšibkejšim osebam. Papež svoje pismo sklene z molitvenim zagotovilom: »Zagotavljam molitveni spomin za prostovoljce in vse, ki jim pomagate. Medtem ko vas prosim, da molite zame, vam podeljujem svoj apostolski blagoslov.«
Pasqualino Di Dio je dejal, da so papeževe besede »znamenje naklonjenosti in tudi potrditev za delo, ki ga mnogi moški in ženske dobre volje v tišini opravljajo za male evangelija«. »Majhen dom usmiljenja« je po njegovih besedah »znamenje ljubezni, predvsem v tem času zmede in trpljenja, ki ju večji del povzroča pandemija«. Doda, da je središče vsega stalno evharistično čaščenje, od koder prihajata moč in Božja previdnost. »V tem težkem času smo poklicani usmeriti svojo pozornost na najslabotnejše in ranljive osebe, da ne bi prevladala kultura odmetavanja in sumničavosti. Nadomestiti jo je treba z vlaganjem v drugega in skrbjo zanj, v prepričanju, da življenje imamo, ko ga damo, in da nas Gospod ne zapušča,« še zatrdi Di Dio.
