Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. 

Papež Frančišek: Zalogo olja si lahko naredimo z dobrimi deli, zbranimi med pričakovanjem Gospoda

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangeljski odlomek te nedelje (Mt 25,1-13) nas vabi, da nadaljujemo z razmišljanjem o večnem življenju, ki smo ga začeli s praznikom Vseh svetih in spominom na verne rajne. Jezus namreč pripoveduje priliko o desetih devicah, ki so bile povabljene na svatbo, kar je simbol nebeškega kraljestva.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 32. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

V Jezusovem času je bil običaj, da se je svatba obhajala ponoči, zato je bilo potrebno, da se je sprevod povabljenih premikal s prižganimi svetilkami. Nekatere družice so nespametne, saj so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja. Medtem ko so tiste pametne skupaj s svetilkami vzele tudi olje. Ženin je zamujal, zamujal s prihodom in vse so pospale. Ko jih nek glas opozori, da prihaja ženin, nespametne v tem trenutku opazijo, da nimajo olja za svoje svetilke, zato ga prosijo pri pametnih. Te pa odgovorijo, da ga ne morejo dati, ker ne bo dovolj za vse. Medtem ko neumne gredo kupovat olje, pride ženin. Pametna dekleta vstopijo z njim v svatbeno dvorano in vrata se zaprejo. Druge pa pridejo prepozno in so zavrnjene.

Jasno je, da nam s to priliko hoče Jezus reči, da moramo biti pripravljeni na srečanje z Njim. Ne samo na končno srečanje, temveč za vsakodnevna mala, velika srečanja s pogledom na to srečanje, za katero pa ne zadostuje svetilka vere, temveč je tudi potrebno olje dejavne ljubezni in dobra dela. Vera, ki nas resnično pridruži k Jezusu, je tista, kakor pravi apostol Pavel, »ki deluje po dejavni ljubezni« (Gal 5,6). To je to, kar predstavlja drža pametnih deklet. Biti modri in preudarni pomeni, da se ne čaka na zadnji trenutek za odgovor na Božjo milost, ampak se ga daje dejavno takoj, začeti sedaj. »Jaz, da…, potem, pozneje se bom spreobrnil.« »Danes se spreobrni! Danes spremeni življenje!« »Da, da, jutri«. Isto bo rekel jutri. Tako je. Nikoli ne bo prišel danes. Če želimo biti pripravljeni za zadnje srečanje z Gospodom, moramo od sedaj naprej sodelovati z njim ter opravljati dobra dela, ki so navdihnjena pri njegovi ljubezni.

Mi pa vemo, da se žal zgodi, da pozabimo na cilj svojega življenja, torej na dokončno srečanje z Bogom, tako da zgubimo občutek za pričakovanje ter absolutiziramo sedanjost. Ko nekdo absolutizira sedanjost, samo gleda na sedanjost, izgubi čut za pričakovanje, kar je nekaj zelo lepega. Pričakovati Gospoda je zelo potrebno, saj nas vrže ven iz trenutnih kontradiktornosti. Takšna drža zapre, ko se izgubi čut za pričakovanje, vsakršen pogled na onkraj. Vse se počne tako, kot da se ne bo potrebno odpraviti v drugo življenje. Tedaj se obremenjuje samo s tem, da se hlepi po imetju, da si vedno viden,  zaposlen… Če se pustimo voditi temu, kar se zdi, da je bolj privlačno, temu kar mi je všeč, torej iskanju svojih interesov, bo naše življenje postalo nerodovitno. S tem si ne nabiramo nobene zaloge olja za našo svetilko in ta bo ugasnila pred srečanjem z Gospodom. Živeti moramo danes, toda danes, ki gre proti jutri, proti tistemu srečanju, torej danes, ki je poln upanja.  Če pa smo čuječi in delamo dobro ter tako sodelujemo z Božjo milostjo, lahko z vso vedrostjo pričakujemo ženinov prihod. Gospod bo lahko prišel tudi, medtem ko spimo. To pa nas ne skrbi, saj imamo zalogo olja, ki smo si jo nabrali z vsakodnevnimi dobrimi deli, zbranimi med pričakovanjem Gospoda, ki bo kmalu prišel in me povedel s seboj.

Sveto Marijo prosimo za priprošnjo, da nam pomaga živeti, kakor je živela ona, dejavno vero. To je prižgana svetilka, s katero lahko prestopimo tudi noč smrti in prispemo na veliko življenjsko praznovanje.

Nedelja, 8. november 2020, 12:48