Papež Kongregaciji sv. nadangela Mihaela ob jubileju: Bližina ubogim otrokom in mladim

Sveti oče je p. Dariuszu Wilku, generalnemu predstojniku Kongregacije sv. nadangela Mihaela, v pripravi na obhajanje stoletnice potrditve te redovne skupnosti, poslal posebno pismo. Kot je zapisal, se želi na ta način duhovno povezati z njim in s sobrati, ki se na ta dogodek pripravljajo z jubilejnim letom.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ta pomenljiva priložnost mi omogoča, da se pridružim vaši zahvali Gospodu za čudovita dela, ki jih je On dopolnil preko delovanja vašega Inštituta. Hkrati vas želim spodbuditi, da odločno, z veseljem in obnovljeno zvestobo nadaljujete po poti, ki jo je začrtal ustanovitelj, blaženi Bronislao Markiewicz. Kot gorčično zrno v evangeliju, ki, posejano v zemljo, raste in postane veliko drevo in dom za ptice neba (prim. Lk 13,18-19), tako delo tega gorečega duhovnika škofije Przemyśl, ki je bilo najprej posejano na poljski zemlji, še naprej prinaša sadove preko vašega služenja v mnogih državah po različnih celinah.  

Božja Previdnost je zasadila to seme v življenje duhovnika Markiewicza, ki ga je najprej gojil preko izkušnje redovnega življenja v kongregaciji salezijancev ter v neposrednem ljubeznivem odnosu s sv. Janezom Boskom. Ko je iz Italije prišel na Poljsko kot prvi salezijanec, je nadaljeval s sejanjem preko dejavnosti za revne in zapuščene otroke. Okoli njih je zbiral moške in ženske, sodelavce prvega jedra moške in ženske veje bodočih Kongregacij sv. nadangela Mihaela. Umrl je leta 1912, nekaj let preden je redovni inštitut, ki si ga je zelo želel, 29. septembra 1921 uradno potrdil tedanji krakovski nadškof Adam Stefan Sapieha. Duhovno dediščino ustanovitelja so v obdobju teh stotih let njegovi sinovi živeli z apostolsko gorečnostjo; modro so jo prilagajali glede na stvarnost in nove pastoralne potrebe, tudi za najvišjo ceno življenja, kakor priča mučeništvo vaših blaženih Ladislava Błądzińskega in Adalberta Nierychlewskega.  

Značilnost vaše karizme, ki je aktualna bolj kot kdajkoli prej, je skrb za revne otroke, sirote in zapuščene, ki jih nihče ne želi, in ki jih imajo pogosto za izmečke družbe. Veselim se vsega, kar ste storili v teh desetletjih za zapuščene otroke, in vas hkrati vabim, da z obnovljenim navdušenjem nadaljujete s prizadevanjem za vzgojo tistih, ki jih pogosto nihče ne želi sprejeti in varovati, v šolah, oratorijih, družinskih in sprejemnih hišah ter drugih stvarnostih, kjer nudite pomoč in formacijo. Človeška in krščanska vzgoja, posebej ubogih ter v krajih, kjer je le-ta zaradi različnih razlogov pomanjkljiva in je družba ne zagotavlja na primeren način, je največji dar, ki ste ga tudi danes poklicani ponuditi zapuščenim otrokom in mladim. Ti nenehno potrebujejo formatorje, ki jih z očetovsko ljubeznijo in evangeljsko dobroto vodijo pri človeški in verski rasti. V zvezi s tem bi rad spomnil na besede, s katerimi je vaš ustanovitelj povzel svoje poslanstvo: »Želel bi zbrati na milijone osirotelih otrok iz vseh narodov in ras, da bi jih privedel k Bogu.« (Pismo Materi Isabelli, 11. april 1919, v: Epistulae, V, p.91)

Najbolj potrebni pomoči pa danes niso le tisti, ki živijo v materialnem pomanjkanju, ampak so pogosto sužnji sodobnih pogojenosti in odvisnosti. Zato je vaš Inštitut poklican posvečati vso skrb in pozornost družbenim stvarnostim in mladim, ki so izpostavljeni nevarnosti zla in oddaljitve od Boga. Drugo pomembno področje apostolata, ki ga gojite, in h kateremu vas spodbujam še naprej, pa je pastorala preko tiskane besede. Založba Michalineum in časopisa Zmernost in delo ter Kdo kakor Bog niso le dediščina ustanovitelja, ampak predstavljajo dragocena sredstva družbenega obveščanja. Prilagojeni sedanjim potrebam in obogateni s sodobnimi tehnologijami, lahko dosežejo mnoge ter ustvarjajo sadove dobrega v mislih in zavedanju ljudi.

Želim vam, da bi mogel v tem vašem jubilejnem letu vsakdo izmed vas s krotkostjo prisluhniti Svetemu Duhu in se Mu pustiti preoblikovati, da bi se moglo prenoviti bratsko občestvo, ki je potrebno za vedno rodovitnejše poslanstvo. Ne naveličajte se prisluhniti »kriku«, ki ga nezaščiteni otroci in mladi nosijo vtisnjenega v svojih očeh, ter postanite zanje prinašalci upanja in prihodnosti. Ne pozabite, da »Jezus hoče, da se dotaknemo človeške bede, da se dotaknemo trpečega mesa drugih. Pričakuje, da se odpovemo iskanju osebnih in skupnih zavetij, ki nam omogočajo obdržati razdaljo do jedra človeškega trpljenja, da bi resnično vstopili v stik s stvarnim življenjem drugih ter spoznali moč nežnosti.« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 270) Če boste tako živeli, boste resnične Kristusove priče in branilci ljudi. Današnji čas potrebuje posvečene osebe, ki znajo vedno bolj gledati na potrebe poslednjih, ki se ne bojijo uresničevati karizme svojih Inštitutov v sodobnih poljskih bolnišnicah.

Da bi uresničili ta apostolski cilj, je potrebno biti ljudje občestva, premagati meje, ustvarjati mostove in porušiti zidove ravnodušnosti. Na poti obnovljene zvestobe karizmi ne pozabite na besede, ki so skozi teh sto let osvetljevale pot vaše zaslužne Kongregacije: zmagovit krik sv. nadangela Mihaela, »Kdo kakor Bog!«, ki človeka varuje pred egoizmom, ter vodilo »Zmernost in delo«, ki kaže, čemu slediti pri uresničevanju vaše karizme. Zaradi doslednega življenja, ki ga navdihujejo te vrednote, bo vaše apostolsko delovanje verodostojno in privlačno ter bo prav tako spodbudilo nove poklice. V tej luči vam želim, da bi vaša redovna družina še naprej širila apostolat nadangela Mihaela, mogočnega zmagovalca nad silami zla, ter bi v tem videla pomembno delo usmiljenja za dušo in telo.  

Naj na različnih področjih vašega služenja v Cerkvi sije zvesta pripadnost Kristusu in njegovemu evangeliju. Sveta Devica in nadangel Mihael naj vas varujeta in varno vodita pot vaše Kongregacije, da bo mogla izpolniti vse načrte dobrega. S temi željami zagotavljam, da se v molitvi spominjam vsakega izmed vas ter pobud v vašem jubilejnem letu. Iz srca vam podeljujem svoj blagoslov, ki ga z veseljem razširjam na vse, ki jih srečujete pri svojem vsakdanjem apostolatu.

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 29. julij 2020

Ponedeljek, 28. september 2020, 13:34