Frančišek članom krožka sv. Petra: S srcem gledati človeške rane

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je zbrane na avdienci spomnil na geslo Krožka sv. Petra: »Molitev, delovanje, žrtvovanje.« Gre za tri besede, ki so temeljna načela, na katerih sloni življenje društva. Med lanskoletnim srečanjem je sveti oče govoril o prvem načelu, torej molitvi, tokrat pa je v ospredje postavil delovanje.

Izredne situacije terjajo nov odziv

Kot je dejal, je pandemija z zahtevo o vzpostavljanju razdalje med osebami tudi od članov krožka terjala, da premislijo »konkretne oblike karitativnih del«, ki jih običajno opravljajo za revne osebe v Rimu. »K potrebam oseb, ki jim običajno služite, je bila dodana potreba, da se odgovori na težave mnogih družin, ki so se z danes na jutri znašle sredi ekonomskih omejitev,« pri čemer je papež dodal, naj se ne prestrašijo, saj bo vedno več in več, kajti posledice pandemije bodo strašne. »Na neko izredno situacijo ni mogoče dati običajnega odgovora, ampak se zahteva nov in drugačen odziv. Za to pa je treba imeti srce, ki zna videti družbene rane, in roke, ki so ustvarjalne pri delavni ljubezni. Ta dva elementa sta pomembna, da bi karitativno delovanje lahko bilo rodovitno.«

Drugega si vzeti k srcu

Papež je izpostavil, da je najprej nujno treba ugotoviti, da se v mestu naglo oblikujejo nove oblike revščine: »Vi to dobro veste. Veliko jih je: materialne revščine, človeške revščine, socialne revščine. Na nas je, da jih pogledamo z očesom srca. Znati je treba  s srcem gledati človeške rane, da bi si 'vzeli k srcu' življenje drugega. Tako to ni več zgolj zunanja potreba po pomoči, ampak predvsem zdravilni brat ljubezni. In samo takrat, ko si koga vzamemo k srcu, lahko odgovorimo na to pričakovanje. Gre za izkušnjo usmiljenja: miseri-cor-dare, ubogim srce dati.«

Spremeniti smer. Doživeti usmiljenje

Za naš svet se zdi, da ne pušča prostora za usmiljenje, je Frančišek spomnil na besede sv. Janeza Pavla II. »Vsak med nami je poklican, da spremeni smer,« je dejal sveti oče. »In to je mogoče, če dopustimo, da se nas v prvi osebi dotakne Božje usmiljenje. Privilegirani kraj za to izkušnjo, je zakrament sprave. Ko Gospodu pokažemo svojo bedo, smo oviti v Očetovo usmiljenje. In to je usmiljenje, ki smo ga poklicani živeti in dajati.«

Usmiljenje je ustvarjalno

Potem ko smo videli rane mesta, v katerem živimo, nas po papeževih besedah usmiljenje vabi, da imamo »v rokah domišljijo«. In to so člani Krožka sv. Petra tudi storili v času pandemije: »Sprejeli ste izziv in odgovorili na konkretno situacijo ter znali prilagoditi svoje služenje novim potrebam, ki jih je ustvaril virus.« Frančišek je z naklonjenostjo spomnil na »malo-veliko dejanje«, ki ga je skupina mladih iz krožka namenila najstarejšim članom. Poklicali so jih in vprašali, ali je vse v redu, ter jim tako delali družbo. »To je domišljija usmiljenja,« je pripomnil papež Frančišek.

Drzno odgovoriti na potrebe revnih

Ob koncu govora je vse spodbudil naj nadaljujejo svoja »dela dejavne ljubezni z zavzetostjo in veseljem, vedno pozorni in pripravljeni drzno odgovoriti na potrebe revnih«. »Ne utrudite se prositi za to milost Svetega Duha v osebni in skupnostni molitvi,« je opogumil ter se zahvalil, da so »konkreten izraz papeževe dejavne ljubezni, ki skrbi za revščine v Rimu«. Zahvalil se je tudi za nabirko Petrov novčič, ki jo Krožek sv. Petra vsako leto organizira po cerkvah in ki so mu jo danes tudi izročili.