Sedem let od papeževega obiska Lampeduse
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Leta 2019 maša pri oltarju katedre v baziliki sv. Petra
Lani je papež daroval sveto mašo pri oltarju katedre v baziliki sv. Petra, pri kateri je bilo prisotnih okoli 250 oseb. Med njimi so bili migranti, begunci in tisti, ki so si prizadevali, da bi rešili njihova življenja.
Prvo potovanje: obsodba globalizacije ravnodušnosti
Med svojim prvim apostolskim obiskom izven Vatikana je sveti oče javno obsodil »globalizacijo ravnodušnosti«, ki vodi v neobčutljivost za krike drugih. S tem potovanjem je papež Frančišek že nakazal svojo pozornost do nekaterih področij, ki so se kasneje izkazala za ključna v njegovem pontifikatu: periferije, zadnji ter različna pomeljiva dejanja. Sveti oče je v intervjuju, ki je bil objavljen v knjigi Andrea Torniellija z naslovom »Na potovanju«, dejal, da so ga globoko ganile in pretresle novice o migrantih, ki so utonili v morju: preproste osebe, otroci, ženske, moški, ki še naprej umirajo tudi danes, ko želijo iz obupa prečkati morje s čolni, ki pa so pogosto usodni in v rokah brezvestnih oseb.
Papež čutil, da mora priti na Lampeduso
Šlo je za potovanje, ki ni bilo načrtovano, brez uradnih povabil, vendar pa je sveti oče čutil, da mora iti, kot je še dejal v intervjuju. V programu, ki je potekal uro in pol, se je poklonil žrtvam Sredozemskega morja, tistim, ki so preživeli prečkanje poti, prebivalcem Pelagijskega otočja, krajevni Cerkvi in ustanovam, duhovnikom ter humanitarnim delavcem. Sveto mašo v prisotnosti 10.000 ljudi je papež Frančišek daroval na športnem igrišču Arena. Oder, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, je bil narejen tudi iz ostankov čolnov, ki so potonili, v spomin na mnoge migrante. Sveti oče je med homilijo dejal, da se mu je misel na novico o nesreči beguncev na morju vračala kot »trn v srcu, ki povzroča trpljenje«. Tako je začutil, da mora priti na Lampeduso, »da bi molil, da bi izkazal bližino, pa tudi, da bi prebudil našo vest, da se to, kar se je zgodilo, ne bi več ponovilo.«
Kmalu po obisku, 3. oktobra, nova tragedija
Žal pa se drama migrantov, ki umirajo na morju, nadaljuje: le nekaj tednov po papeževem obisku, 3. oktobra, je v bližini obale Lampeduse utonilo 366 oseb. Sveti oče se je naslednje leto v Vatikanu srečal z nekaterimi predstavniki preživelih.
Zapadli smo v globalizacijo ravnodušnosti
Na mestu, ki predstavlja znamenje trpljenja v Sredozemlju, še vedno odmeva papežev krik: »V tem svetu ravnodušnosti smo zapadli v globalizacijo ravnodušnosti. Tako zelo smo se navadili trpljenja drugih, da nas le-to ne zanima več. Zaradi globalizacije ravnodušnosti nismo več sposobni jokati.« Sveti oče je povabil, naj Gospoda prosimo »za odpuščanje zaradi ravnodušnosti do mnogih naših bratov in sester; za odpuščanje za tiste, ki so se udobno namestili in se zaprli v svoje udobje, ki vodi v omrtvelost srca; za tiste, ki so s svojimi odločitvami na svetovni ravni ustvarili situacije, ki vodijo v takšne drame.«
Prebivalci Lampeduse: zgled poguma za ves svet
Ob koncu maše se je papež še enkrat zahvalil tudi prebivalcem otoka za njihovo pričevanje in zgled ljubezni ter sprejemanja: »Naj bo ta zgled svetilnik za ves svet, da bi imel pogum sprejeti tiste, ki iščejo boljše življenje.«