Pri papežu Frančišku predstavniki udeležencev odpovedanega atletskega mitinga
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Med obiskovalci, ki jih je sprejel sveti oče, so bili 11-letna deklica, ki je zaradi nevro-degenerativne bolezni na invalidskem vozičku; športnica z motnjami v duševnem razvoju, ki je bila žrtev bulizma; migrant iz Gane, ki se je izkrcal na Siciliji, po tem, ko je živel dramo ujetništva v Libiji; zapornica iz rimskega zapora Rebibbia; dekle, ki tekmuje za italijansko državno atletsko ekipo, kljub temu, da njena mama ni Italijanka.
Organizacijo prireditve je sicer prevzela Vatikanska atletska zveza, v sodelovanju s Športno skupino finančne policije Rumeni plameni, »Dvoriščem za pogane« ter Italijansko atletsko zvezo Lacija.
Sveti oče se je gostom najprej zahvalil za to, kar počnejo: »Vsakdo stori nekaj za skupnost, za druge. In v tem je veselje. Potem se, posledično, od drugih tudi prejme. Veselje je v tem, da se drugim lahko ponudi lepoto športa, to more storiti vsak: podariti za veselje in srečo drugih nekaj, kar imam sam. To je pomembna človeška drža, je ustvarjalno. Nekatere osebe darujejo za druge celo življenje: mame in očetje za otroke ter mnogi drugi. Tudi vi drugim prinašate lepoto športa. Pri tem pa je prav tako pomembno, da niste ločeni od drugih, ampak tečete skupaj.
Vedno obstaja drža, ki jo najdemo v evangeljskem odlomku, ko sta učenca na vstajenjsko jutro tekla k Jezusovemu grobu (prim. Jn 20,3-6). Mlajši pride prvi, in starejši ostane zadaj. Vendar pa je vedno potrebno spoštovanje, da se počaka drugega. Obstaja srednjeveško pravilo za romarje, ki pravi: potrebno je hoditi v tempu tistega, ki hodi najpočasneje. Tako, kot je storil Janez: prišel je prvi, vendar pa je počakal drugega. To je nekaj zelo lepega, česar se moramo kot človeštvo naučiti: iti v tempu oseb, ki imajo drugačen ritem ali jih vsaj upoštevati ter jih vključiti v naš tempo.«
Zatem je sveti oče prebral nagovor, namenjen sodelujočim ter vsem športnim združenjem, ki naj bi jih sicer sprejel v avdienco:
»Drage športne prijateljice in prijatelji,
jutri bi morala v Castel Porzianu potekati mednarodna športna prireditev »We run together – Simul Currebant«. Olimpijski prvaki bi – prvič – tekli s paraolimpijskimi športniki: športniki z motnjami v duševnem razvoju, z begunci, migranti in zaporniki, ki bi bili tudi sodniki tekmovanja. Vsi skupaj in z enakim dostojanstvom. Gre za konkretno pričevanje o tem, kakšen bi moral biti šport: "most", ki združuje moške in ženske različnih verstev in kultur ter spodbuja vključevanje, prijateljstvo, solidarnost, vzgojo. To je "most" miru.
Jutri ne bo mogoče teči z nogami, vendar se bo lahko teklo s srcem. "Duh" tega inkluzivnega atletskega mitinga je solidaren: teči skupaj. Tako bodo mnogi športniki, ki so se odzvali – in ki bi jih z veseljem osebno srečal – dali na razpolago nekatere predmete in športne izkušnje za dobrodelno dražbo. Izkupiček bo v celoti namenjen zdravstvenim delavcem bolnišnice "Papež Janez XXIII." v Bergamu ter "Fundaciji Zdravstveni dom" v Bresci. Obe sta simbol boja proti pandemiji, ki je prizadela ves planet. Gre za pobudo, ki je izraz pomoči in zahvale medicinskim sestram, bolničarjem in bolnišničnemu osebju. Oni so junaki! Svoj poklic živijo kot poklicanost, junaško, tvegajo svoje lastno življenje, da bi rešili druge. Jezus je rekel: "Nihče nima večje ljubezni kot je tisti, ki dá življenje za druge." (prim. Jn 15,13).
Vesel sem, da je to pobudo organizirala Vatikanska atletska zveza, stvarnost, ki konkretno, po cestah in med ljudmi, pričuje o solidarnem obličju športa. Njeno prvo dejanje je bilo, da je kot "častne športnike" sprejela nekatere mlade migrante in deklico s hudo nevro-degenerativno boleznijo. Danes so prišli sem, da bi me srečali. Z Vatikansko atletsko zvezo pri tej pobudi sodelujejo Rumeni plameni, športna skupina finančne policije, ter "Dvorišče za pogane", struktura Papeškega sveta za kulturo, ki spodbuja srečanje in dialog med vernimi in nevernimi. Vsi so vedno izkazovali posebno občutljivost za resnične potrebe oseb: posebej do družin, ki jim pomaga pediatrični dispanzer Sveta Marta, ki tukaj v Vatikanu deluje že skoraj sto let. Skupaj z njimi pri tem projektu športa, ki je inkluziven ter za vse, sodeluje tudi Italijanska atletska zveza Lacija.
Spodbujam vas, drage športne prijateljice in prijatelji, da bi svojo strast vedno bolj živeli kot izraz enotnosti in solidarnosti. Prav resnične športne vrednote so posebej pomembne pri soočanju s tem časom pandemije ter predvsem s težkim ponovnim začetkom. V tem duhu vas vabim, da bi tekli, skupaj, tek življenja. Hv
