Papež ustanovil Vatikansko fundacijo Janez Pavel I.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kratek, a pomemben pontifikat

Fundacijo bo vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, ki je v sporočilu za javnost zapisal, da je Janez Pavel I. bil in ostaja oporna točka v zgodovini vesoljne Cerkve. Sv. Janez Pavel II. je poudaril, da je njegova pomembnost obratno sorazmerna z dolžino njegovega izredno kratkega pontifikata: »magis ostentus quam datus« (Bolj pokazan kakor dan).

Zelo aktualen nauk, Pastir, blizu ljudem

Zgodba Albina Lucianija je zgodba Pastirja, ki je bil blizu ljudem, osredotočen na bistvo vere ter je imel izreden socialni čut. Njegov nauk je aktualen: bližina, ponižnost, preprostost, spominjanje na Božje odpuščanje, ljubezen do bližnjega in solidarnost so nekatere izmed njegovih pomembnejših značilnosti.

Udejanjanje koncila

Bil je škof, ki je živel izkušnjo drugega vatikanskega koncila, ga udejanjal ter v svojem kratkem pontifikatu vodil Cerkev, da je napredovala po glavnih poteh, ki jih je le-ta nakazal: vračanje k izvorom evangelija ter prenovljeno misijonarstvo, škofovska kolegialnost, služenje v uboštvu Cerkve, prizadevanje za enost kristjanov, medverski dialog, dialog s sodobnostjo ter mednarodni dialog, ki ga je potrebno voditi z vztrajnostjo in odločnostjo, v prid in pravičnosti in miru.

Dodati zapoved o delih solidarnosti

Kardinal Parolin pri tem spomni na njegove splošne avdience ter na to, kako je vztrajno poudarjal uboštvo Cerkve, univerzalno bratstvo ter dejavno ljubezen do ubogih: med tradicionalne cerkvene zapovedi je želel vključiti tudi zapoved o delih solidarnosti in jo je predlagal italijanskim škofom.

Ne čudežne rešitve, ampak duh dejavne ljubezni

Med opoldansko molitvijo 10. septembra 1978 je pozval k miru na Bližnjem vzhodu ter predsednike različnih ver povabil k molitvi. Šlo je za poziv, ki ga je že izrazil med govorom diplomatskemu zboru 31. avgusta, v katerem je opredelil naravo in posebnost diplomatskega delovanja Svetega sedeža, izhajajoč iz pogleda vere. Ko je sprejel preko sto predstavnikov mednarodnih misijonov, ki so bili prisotni na inavguraciji njegovega pontifikata, je dejal: »Naše srce je odprto vsem ljudem, vsem kulturam in vsem rasam. … Gotovo nimamo čudežnih rešitev za velike svetovne probleme, vendar pa lahko damo nekaj zelo dragocenega: duha, ki bi pomagal razrešiti te probleme in jih postavil v razsežnost, ki je bistvena: to je odprtost za vrednote univerzalne dejavne ljubezni. … da bi mogla Cerkev, ponižna glasnica evangelija za vsa ljudstva sveta, prispevati k oblikovanju ozračja pravičnosti, bratstva, solidarnosti in upanja, brez katerega svet ne more živeti.« Tako se je papež Janez Pavel I., po sledeh koncilske konstitucije Gaudium et spes (pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu) ter mnogih sporočil sv. Pavla VI., gibal v okvirih velike diplomacije, ki je dala Cerkvi mnogo sadov s tem, ko je bila v ospredju dejavna ljubezen.

Cerkev, ki je blizu ljudem

Z njegovo nenadno smrtjo se ni prekinila zgodovina Cerkve, ki je sklonjena, da bi služila svetu. Vizija, ki je bil zaznamovana z njegovim kratkim pontifikatom, ni bila nekakšno vmesno obdobje. Kljub temu, da se vodenje Cerkve v času Janeza Pavla I. ni moglo razviti v zgodovini, je on prispeval – explevit tempora multa  (v kratkem dosegel popolnost) – k okrepitvi načrta za Cerkev, ki je blizu bolečini ljudi ter njihovi žeji po dejavni ljubezni.

Dolžna povrnitev spomina na papeža Janeza Pavla I.

Preko postopka za kanonizacijo Janeza Pavla I. so bili pridobljeni razni viri, preko katerih se je pričelo delo pomembnega raziskovanja in obdelave podatkov z zgodovinskega in zgodovinopisnega vidika. Zdaj je torej mogoča dolžna povrnitev spomina na papeža Janeza Pavla I. Tako bo mogel biti njegov zgodovinski pomen v polnosti povrnjen v zgodovinskih okoliščinah, ki bodo pregledane z dolžno analitično natančnostjo ter se bodo odprle nove možnosti za raziskovanje njegovega delovanja.

Naloga nove Fundacije

Ustanovitev nove Fundacije ad hoc more, kot se spodobi, izpolniti nalogo ohranjanja celotne dediščine zapisov in dela Janeza Pavla I.; poleg tega pa lahko tudi spodbuja sistematično preučevanje in širjenje njegove misli ter duhovnosti, predvsem glede na to, kako izredno aktualna sta njegov lik in njegovo sporočilo.