Marijina podoba z Detetom v svetišču Naše Gospe Bonarie v Cagliariju. Marijina podoba z Detetom v svetišču Naše Gospe Bonarie v Cagliariju. 

Papež pisal nadškofiji Cagliari ob izrednem jubilejnem letu

Papež Frančišek je nadškofu Cagliarija, Giuseppeju Baturiju, poslal lastnoročno podpisano pismo ob izrednem jubilejnem letu, ki ga v nadškofiji obhajajo ob spominu na 650-letnico prihoda podobe Naše Gospe iz Bonarie.

s. Leonida Zamuda SL - Vatikan

Zahvala in veselje nadškofa

Novico o prejetem pismu in veliko veselje je msgr. Baturi z verniki podelil na spletni strani nadškofije. Izrazil je svojo »neskončno hvaležnost svetemu očetu za to očetovsko pozornost,« katere so deležni prav v »trenutku trpljenja in zaskrbljenosti zaradi širjenja nove virusne pandemije. Pismo je »kakor žarek svetlobe, ki prodira skozi sivo nebo teh dni.« Po nadškofovih besedah vernikom to pomaga ponovno razumeti, da njihova »moč in mir izhajata iz katoliškega čutenja, ki nas vceplja v občestvo z rimskim škofom ter s celotno Cerkvijo.«

Sveti oče na začetku pisma izrazi svojo duhovno povezanost s Cerkvijo v Cagliariju, ki obhaja izredno jubilejno leto: s tamkajšnjim nadškofom, z duhovniki, s posvečenimi osebami in celotno škofijo, posebej pa s patri mercedarji, ki z ljubeznijo skrbijo za »podobo Gospe, ki je prišla z morja« leta 1370.

Zgodovina »Marijinega prihoda«

Zgodovina namreč pravi, da je 25. marca 1370 ladja, ki je potovala iz Katalonije v Italijo, v določenem trenutku naletela na zelo močno nevihto. V skrajnem poskusu, da bi rešili posadko, je kapitan ladje ukazal, naj v morje odvržejo ves tovor, vključno s težkim in velikim zabojem, katerega so odvrgli kot prvega, ne da bi vedeli, kaj je bilo v njem. V trenutku, ko se je le-ta dotaknil vode, se je nevihta pomirila. Zaboj je kasneje dosegel obalo ob vznožju griča Bonaria, v bližini Cagliaria. Prebivalci so ga želeli odpreti in prestaviti, vendar pa to ni uspelo nikomur razen patrom mercedarjem, ki so živeli v bližini in so jih ljudje poklicali. Patri so zaboj odnesli v samostan in ko so ga odprli, so zagledali veličasten lesen kip Marije z Detetom Jezusom, ki je v desni roki držala prižgano svečo. Marijo so tako poimenovali Naša Gospa iz Bonarie, po kraju, kjer so jo našli, in je zavetnica.

Papeževo pismo

Ta Marijin »obisk« je po papeževih besedah »spremenil duhovno in civilno podobo Cagliarija in celotne Sardinije, ki jo časti kot glavno zavetnico. Od leta 1370 se je svetišče v Bonarii vedno bolj spreminjalo v mestece molitve, središče evangeljskega delovanja, kraj neštetih milosti in spreobrnjenj, temelj marijanske pobožnosti, kateremu se z vero bližajo tisti, ki se vzpenjajo na istoimenski grič. Prav to svetišče je preko stoletij ostalo spomin na nebeško milost: v skladu s svetopisemskim izročilom je gora privilegiran kraj srečanja z Bogom, oaza tišine, v kateri je mogoče prisluhniti Njegovemu glasu, ki kakor lahen vetrič govori na srce tistih, ki so ponižni v srcu – da bi jih potolažil in jih storil za glasnike upanja med brati.«

Sveti oče ob tem zaželi, da bi mogel Gospod tudi danes preko sporočila, ki ga prinaša Marija iz Bonarie, spregovoriti »človeštvu, ki mora ponovno najti pot miru in bratstva. Naj njeni številni častilci dajejo vsem močno pričevanje preko vedno trdnejše pridruženosti Kristusu in velikodušne daritve za brate, posebej za tiste, ki so najbolj potrebni pomoči.«

Papežev obisk Sardinije septembra 2013

Papež Frančišek se ob koncu pisma s hvaležnostjo spominja »izrazov vere, ki jih je doživel s prebivalci Sardinije 22. septembra 2013,« ko je poromal v Bonario. Na tamkajšnjo Cerkev in celoten otok, posebej na bolnike in trpeče ter na težavne situacije, kliče obilje milosti ter vsem podeljuje apostolski blagoslov.

Četrtek, 26. marec 2020, 12:59