»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te pete postne nedelje je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (prim. Jn 11,1-45).« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na današnjo 5. postno nedeljo. »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te pete postne nedelje je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (prim. Jn 11,1-45).« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na današnjo 5. postno nedeljo. 

Papež Frančišek nas vabi, naj odstranimo kamne vsega, kar diši po smrti

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te pete postne nedelje je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (prim. Jn 11,1-45).« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na današnjo 5. postno nedeljo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Lazar je bil Martin in Marijin brat; bili so Jezusovi dobri prijatelji. Ko je prišel v Betanijo, je bil Lazar mrtev že štiri dni. Marta teče Učitelju naproti in mu reče: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl« (v. 21). Jezus ji odgovori: »Tvoj brat bo vstal« (v. 23), in doda: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre« (v. 25). Jezus se pokaže kot gospodar življenja, torej kot tisti, ki je sposoben dati življenje tudi po smrti. Potem pridejo še Marija in drugi, vsi objokani, in tedaj je Jezusa – pravi evangelij – »do srca ganilo … in se je zjokal« (vv. 33.35). S tem vznemirjenjem v srcu gre h grobu, se zahvali Očetu, ki ga vedno usliši, naroči odpreti grob in glasno zakliče: »Lazar, pridi ven!« (v. 42). In Lazar pride ven, »noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom« (v. 44).

Tu se z roko dotikamo dejstva, da je Bog življenje in da daje življenje, a si naloži na rame dramo smrti. Jezus bi se lahko izognil smrti prijatelja Lazarja, a si je hotel prisvojiti našo bolečino ob smrti najdražjih, predvsem pa je hotel pokazati, kako je Bog gospodar tudi nad smrtjo. V tem evangeljskem odlomku vidimo, da se človekova vera in vsemogočnost Božje ljubezni iščeta in slednjič najdeta. Je kot dvojna cesta: človekova vera in vsemogočnost ljubezni Boga, ki se iščeta in na koncu se srečata. To vidimo v kriku Marte in Marije in z njim tudi vseh nas: »Ko bi bil ti tukaj! …« In Božji odgovor ni neki izrek. Odgovor Boga na problem smrti je Jezus: »Jaz sem vstajenje in življenje … Verujte! Sredi joka še naprej verujte, čeprav je smrt navidez zmagala. Odstranite kamen s svojega srca! Pustite Božji Besedi, da prinese življenje tja, kjer je smrt!«

Tudi danes nam Jezus ponavlja: »Odstranite kamen!« Bog nas ni ustvaril za grob, ustvaril nas je za življenje, lepo, dobro, veselo. Toda »smrt je stopila v svet po hudičevi nevoščljivosti« (Mdr 2,24), pravi Knjiga modrosti, in Jezus nas je prišel osvobodit iz njenih vezi.

Poklicani smo torej, da odstranimo kamne vsega, kar diši po smrti: naprimer hinavščino, s katero živimo vero, saj je smrt; uničujočo kritiko drugih, saj je smrt; žalitev, obrekovanje, saj je smrt; izrivanje ubogega na rob družbe, saj je smrt. Gospod nas prosi, naj odstranimo te kamne s srca, in življenje bo spet zacvetelo okrog nas. Kristus živi, in kdor ga sprejme in se ga oklene, vstopi v stik z življenjem. Brez Kristusa ali zunaj Kristusa ne samo, da ni življenja, ampak tam pademo v smrt.

Lazarjeva obuditev je tudi znamenje prerojenja, ki se za vernika zgodi v krstu, ko se v polnosti vključi v Kristusovo velikonočno skrivnost. Po delovanju in moči Svetega Duha je kristjan človek, ki hodi skozi življenje kot nova stvaritev: stvaritev za življenje in ki gre proti življenju.

Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo sočutni kakor njen sin Jezus, ki je našo bolečino vzel za svojo. Vsak od nas naj bo bližnji preizkušanim, naj zanje postane odsev Božje ljubezni in nežnosti, saj Bog rešuje iz smrti in prinaša zmago življenju.

Nedelja, 29. marec 2020, 13:20