S papežem Frančiškom skozi minuli teden (3.–8. februar 2020)
Andreja Červek – Vatikan
Kateheza: Blagor ubogim v duhu
Kateheza med splošno avdienco je bila namenjena prvemu od osmih blagrov, o katerih beremo v Matejevem evangeliju: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Papež Frančišek je dejal, da je to nenavadna tema za blagre, namreč uboštvo. Vprašati se moramo, kaj je tukaj mišljeno z »ubogi«? Če bi Matej uporabil samo to besedo, bi pomen bil predvsem ekonomski, pokazal bi na osebe, ki imajo malo sredstev za preživljanje ali pa jih nimajo ter potrebujejo pomoč drugih. A Matejev evangelij za razliko od Lukovega govori o »ubogih v duhu«. Kaj to pomeni? V skladu s Svetim pismom je Bog Adamu dahnil življenjski dih. Po papeževih besedah je to »naša najgloblja razsežnost«, kar je duhovna razsežnost, ki »nas vzpostavlja kot človeške osebe«, je »globoko jedro naše biti«. »Ubogi v duhu« so torej »tisti, ki so in se v globini svoje biti čutijo ubogi, berači«. Jezus jih razglasi za blagrovane [blažene], kajti njim pripada nebeško kraljestvo.
Papež: Bogati svet mora odstraniti revščino
Prejšnji teden je v Vatikanu potekal simpozij na temo Nove oblike solidarnega bratstva, vključevanja, integracije in inovativnosti. Dogodek je organizirala Papeška akademija družbenih znanosti, udeležili pa so se ga bankirji, ekonomisti in finančni ministri iz različnih držav po svetu. Pridružil se jim je tudi papež Frančišek in poudaril, da potrebujemo »novo mednarodno finančno arhitekturo«, ki bo podpirala razvoj revnih držav. »Bogati svet in odmevna ekonomija lahko in morata narediti konec revščini.« Po papeževih besedah se lahko ustvarja in pospešuje dinamike, ki vključujejo, nahranijo, oskrbijo in oblečejo zadnje v družbi, namesto da jih izključujejo. »Odločiti se moramo, čemu in komu dati prednost: ali podpirati humane družbeno-ekonomske mehanizme za vso družbo ali pa, nasprotno, netiti sistem, ki na koncu upravičuje določene prakse, ki ne počnejo drugega, kot da povečujejo raven družbene nepravičnosti in nasilja. Raven bogastva in tehnike, ki ju je nakopičilo človeštvo, kakor tudi pomembnost in vrednost, ki so ju osvojile pravice, več ne dopuščajo izgovorov. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni.«
Sveti oče: Mednarodne razstave prispevajo k rasti kulture srečanja
Udeležencem svetovnega srečanja Zveze mednarodnih sejmov, ki je prejšnji teden potekalo v Rimu, je papež Frančišek dejal, da »mednarodne razstave na poseben način prispevajo k rasti kulture srečanja, ki krepi vezi solidarnosti in spodbuja vzajemno obogatitev med člani človeške družine. Vaše delo ima torej razsežnost, ki ga presega. Kot služenje skupnemu dobremu bi moralo pospeševati vključevanje, skrb za skupni dom in celostni razvoj posameznikov in ljudstev. Ta etična prizadevanja niso drugotnega pomena, ampak so bistvena za izgradnjo ekonomije, v kateri finančni uspehi ne predstavljajo edine spremenljivke, s katero se meri uspeh.«
Papež: Vzpostaviti novi edukativni pakt
S papežem Frančiškom so se srečali udeleženci simpozija z naslovom »Edukacija: svetovni pakt«, ki ga je organizirala Papeška akademija družbenih znanosti. Sveti oče je izpostavil potrebo po ponovni vzpostavitvi »edukativnega pakta«, ki bo združil družino, šole, družbo in različne institucije pri prevzemanju edukativne odgovornosti do novih generacij. »Danes smo na nek način poklicani, da obnovimo in ponovno združimo prizadevanje vseh – oseb in institucij – za edukacijo ter tako naredimo novi edukativni pakt, kajti samo tako se bo edukacija lahko spremenila,« je poudaril. Za to pa je treba združiti znanja, kulturo, šport, znanost, zabavo in razvedrilo; za to je treba zgraditi mostove povezanosti, preseči 'pičlosti', ki nas zapirajo v naš mali svet, ter se odpraviti na odprto morje, spoštujoč vse tradicije. Nove generacije morajo jasno razumeti svoji tradicijo in kulturo, v odnosu do drugih, na način, da bodo razvile lastno samo-razumevanje, s tem pa pristopile in sprejele raznolikosti in kulturne spremembe. »Tako se bo lahko pospeševalo kulturo dialoga, srečanja in vzajemnega razumevanja, na specifičen, spoštljiv in strpen način. Edukacija, ki nas naredi zmožne opredeliti in podpirati različne človeške vrednote iz medkulturne in medverske perspektive.«
Inšpektorat za javno varnost v Vatikanu
Sveti očete se je srečal z zaposlenimi na Inšpektoratu za javno varnost v Vatikanu. Zaželel jim je, da bi njihovo vsakdanje prizadevanje, ki ni brez nevarnosti, vedno oživljal plamen vere, upanja in ljubezni: »Ponižen, preprost plamen, a iskren.«
In še …
Papež Frančišek je prejšnji teden poslal video sporočilo ob prvi obletnici podpisa Dokumenta o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje. Posebno sporočilo pa je napisal tudi ob začetku praznovanj 150-letnice Rima kot italijanske prestolnice.
Iz kapele Doma sv. Marte
Prejšnji teden smo lahko dvakrat prisluhnili jutranji homiliji, ki jo je papež Frančišek imel med mašo v kapeli Doma sv. Marte. V četrtek zjutraj je spodbudil, naj sledimo poti ponižnosti, ki sta nam jo pokazala Jezus in Janez Krstnik. Pastirjem je položil na srce, naj ne podležejo posvetnosti in skušnjavi povzpetništva.
Med homilijo v torek zjutraj pa je sveti oče poudaril, da Bog nikoli ne zanika svojih otrok, njegova ljubezen do nas gre vse do smrti na križu. V trenutkih greha in oddaljitve nam govori: »Moj sin, moja hči, kaj počneš?«
»Tako velika je očetovska ljubezen, ki jo Bog ima do nas, da je umrl namesto nas. Postal je človek in je umrl za nas. Ko gledamo križ, razmišljajmo o tem: 'Ko bi bil jaz umrl namesto tebe.' In slišali bomo glas očeta, ki nam s sinom pravi: 'Moj sin, moj sin.' Bog ne zanika otrok. Bog se ne pogaja za svoje očetovstvo.« Božja ljubezen gre vse do skrajne meje. Na križu je Bog, Sin Očetov, ki je bil poslan, da da življenje za nas. »Dobro nam bo delo, da v slabih trenutkih v svojem življenju – in vsi jih imamo, v trenutkih greha, trenutkih oddaljitve od Boga, v srcu zaslišimo ta glas: 'Moj sin, moja hči, kaj počneš? Ne ubijaj se, lepo te prosim. Jaz sem umrl zate.'«
