S papežem Frančiškom skozi minuli teden (10.–15. februar 2020)
Andreja Červek – Vatikan
»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo«
Kateheza med splošno avdienco je bila namenjena drugemu blagru: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« (Mt 5,4). Papež Frančišek je spregovoril o dveh vidikih žalosti. Prvi vidik je žalost zaradi smrti ali zaradi trpljenja nekoga drugega. Gre za to, da imamo drugega radi na tak način, da se nanj ali nanjo navežemo in delimo njegovo ali njeno bolečino. Drugi vidik pa so solze zaradi lastnega greha, ko srce krvavi zaradi bolečine ob žalitvi Boga in bližnjega. »To je jok, ker nismo ljubili, in izvira iz tega, da nam je pri srcu življenje drugih. Jočemo, ker ni usklajenosti z Bogom, ki nas ima zelo rad, in žalosti nas misel na dobro, ki ga nismo storili; to je čut za greh.« Te osebe pravijo: »Ranil sem tistega, ki ga ljubim« in to jih žalosti vse do solz. »Bog naj bo blagoslovljen, če pritečejo te solze,« je dejal papež.
Kolumbovi vitezi – znamenje neskončne Božje ljubezni
Papež Frančišek se je prejšnji teden srečal s člani upravnega sveta Kolumbovih vitezov, ki so na romanju v Rimu ob stoletnici karitativne dejavnosti tega reda. Kot je dejal, Kolumbovi vitezi danes nadaljujejo s svojim delom evangeljske ljubezni in bratstva na različnih področjih. Pri tem je mislil predvsem na njihovo »zvesto pričevanje v zvezi s svetostjo in dostojanstvom človeškega življenja, tako na lokalni kot narodni ravni«. »To prepričanje vas je tudi vodilo v tako materialno kot duhovno podporo krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, ki trpijo zaradi posledic nasilja, vojne in revščine.« Sveti oče se jim je zahvalil, ker v bratu in sestri, ki sta preganjana in preseljena, vidijo svojega bližnjega, za katerega »ste znamenje neskončne Božje ljubezni«.
Ob začetku novega sodnega leta
Ob začetku novega sodnega leta so se s svetim očetom srečali zaposleni na vatikanskem sodišču. Papež je spregovoril o evangeliju, ki nas uči imeti bolj poglobljen pogled od moderne miselnosti. V ospredje postavlja pravičnost, ki jo je ponudil Jezus in ki ni preprost skupek pravil, ampak razpoloženje srca, ki vodi osebo z določenimi odgovornostmi. Pomemben poziv evangelija je, da se pravičnost vzpostavi predvsem znotraj nas. Papež je zbrane povabil, naj se ne posvečajo samo zunanjemu delu, ki se nanaša na druge, ampak tudi osebnemu delu, ki poteka v notranjosti, to je osebnemu spreobrnjenju. »Samo to je pravičnost, ki povzroča pravičnost,« je poudaril. A pravičnost sama ni dovolj. Spremljati jo morajo tudi druge kreposti, predvsem kardinalne: razumnost, zmernost in srčnost. Razumnost nam pomaga razlikovati resnično od neresničnega. Zmernost je element moderacije in ravnovesja pri ocenjevanju dejstev in situacij ter nam pomaga, da se svobodno odločimo na podlagi svoje vesti. Srčnost nam pomaga premagati težave, na katere naletimo, ter vzdržati pod pritiski. Na poseben način je lahko v pomoč v samoti, ki se jo pogosto doživlja pri sprejemanju kompleksnih in delikatnih odločitev. »Lepo prosim,« je dejal papež, »ne pozabite, da se pri svojem vsakodnevnem delu pogosto znajdete pred osebami, ki so lačne in žejne pravičnosti, trpeče osebe, ki so včasih plen tesnobe in eksistencialnega obupa.«
Posinodalna apostolska spodbuda Querida Amazonia
V minulem tednu je izšla papeževa posinodalna apostolska spodbuda o Amazoniji z naslovom Querida Amazonia. Papež Frančišek spregovori o svojih »sanjah za Amazonijo« ter zatrdi, da bi za njeno usodo morali vsi skrbeti, saj gre tudi za »našo deželo«. Tako izrazi »štiri velike sanje«: socialne sanje – da se Amazonija »bori za pravice najbolj ubogih«; kulturne sanje – »da varuje kulturno bogastvo«; ekološke sanje – da »ljubosumno pazi na očarljivo naravno lepoto«; cerkvenostne sanje – da so krščanske skupnosti »sposobne, da se angažirajo in se inkarnirajo v Amazoniji«.
Iz kapele Doma sv. Marte
V petek zjutraj, med mašo v kapeli Doma sv. Marte, je papež Frančišek povabil, naj se spomnimo tistih, ki nas vsak dan spremljajo v našem življenju; prisotnosti, ki postanejo družine in katerim se je dobro zahvaliti in se opravičiti zaradi naših pomanjkljivosti.
Med jutranjo homilijo v četrtek pa je posvaril pred počasnim drsenjem v posvetnost in greh: »Za nas to počasno drsenje v življenju pomeni [drseti] proti posvetnosti. To je velik greh. 'Vsi tako počnejo, pa saj to ni noben problem, res ni idealno, ampak …' Te besede, ki nas opravičujejo za ceno, da izgubimo zvestobo enemu Bogu. To so moderni idoli. Razmislimo o tem grehu posvetnosti. O izgubi pristnosti evangelija, pristnosti Božje besede. O izgubi ljubezni tega Boga, ki je dal življenje za nas. Ne more nam biti dobro z Bogom in s hudičem. Tako vsi pravimo, ko govorimo o osebi, ki je bolj tako tako: 'Temu je dobro z Bogom in s hudičem.' Izgubil je zvestobo.«
In še …
Sveti oče je prejšnji teden v avdienco sprejel predsednika Malija, Ibrahima Bubacarja Keïta, madžarskega predsednika Janosa Aderja in predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Komšića.
Napovedano pa je bilo tudi papeževo apostolsko potovanje na Malto, ki bo potekalo v nedeljo, 31. maja 2020. Obiskal bo škofiji Malta in Gozo. Geslo potovanja je Neverjetno ljubeznivo so nas sprejeli (Apd 28,2).