Pred enim letom podpisan Dokument o človeškem bratstvu
Andreja Červek – Vatikan
Mineva leto dni odkar je bil podpisan Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje. V Abu Dabiju sta ga 4. februarja 2019 podpisala papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al Azhar, Ahmad Al Tayeb. Dokument v ospredje postavlja kulturo dialoga, skupno sodelovanje in medsebojno poznavanje ter je obenem poziva k miru. Ostro obsoja terorizem in nasilje, predvsem tiste vrste, ki imajo verske motive. Vera namreč vernika vodi, da v drugem vidi brata, ki ga je treba podpirati in ljubiti.
Ali skupaj gradimo prihodnost ali ne bo prihodnosti
Kot je pojasnil sam papež, skupaj z velikim imamom izjavljata, da je »skupna poklicanost vseh moških in žensk biti bratje in sestre, v kolikor so sinovi in hčere Boga«. Obsojata »vsako obliko nasilja, predvsem versko motivirano«, ter zagotavljata »zavzemanje za širjenje pristnih vrednot in miru na svetu« (Splošna avdienca, 6. februar 2019).
Dokument je bil podpisan med papeževim apostolskim potovanjem v Združene arabske emirate, od 3. do 5. februarja 2019. Med medverskim srečanjem v Abu Dhabiju je Frančišek zatrdil, da »ni alternative. Ali bomo skupaj gradili prihodnost ali pa ne bo prihodnosti. Še posebej verstva se ne smejo odpovedati nujni nalogi izgrajevanja mostov med narodi in kulturami. Prišel je čas, da se verstva aktivneje, z več poguma in drznosti ter brez pretvarjanja, posvečajo pomoči človeški družini, da bi zoreli zmožnost za spravo, pogled upanja in konkretne poti miru« (Abu Dhabi, 4. februar 2019).
Širiti kulturo strpnosti, zagotavljati pravice, varovati versko svobodo
Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje od verskih in svetovnih voditeljev ter tvorcev mednarodne politike in ekonomije zahteva, da si »resno začnejo prizadevati za širjenje kulture strpnosti, sobivanja in miru in da posredujemo takoj, ko bo možno, za ustavitev prelivanja nedolžne krvi, za končanje vojn, spopadov, propadanja okolja in moralnega in kulturnega zatona, ki ga svet trenutno doživlja«.
Papež in veliki imam izpostavljata bistveno vlogo družine in spoštovanje življenja: »Obsojamo vse prakse, ki ogrožajo življenje, kot so to genocidi, teroristična dejanja, prisilno preseljevanje, trgovina s človeškimi organi, splav in evtanazija ter politike, ki temu sledijo.«
Odločno izjavljata, da »verstva nikoli ne spodbujajo vojne in ne prebujajo čustev sovraštva, nasprotovanja, ekstremizma, niti ne pozivajo k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politične uporabe religije ali pa tudi razlage različnih verskih skupin. Zato od vseh zahtevava, da prenehate uporabljati vero za spodbujanje sovraštva, nasilja, ekstremizma in slepega fanatizma, kakor tudi, da prenehate uporabljati Božje ime za opravičevanje dejanj ubijanja, izgnanstva, terorizma in zatiranja. Vsemogočni Bog namreč ne potrebuje, da ga kdorkoli brani, in noče, da se Njegovo ime uporablja za ustrahovanje ljudi.«
Dokument poudarja, da »je verska svoboda pravica vsake osebe, vsakdo mora uživati svobodo veroizpovedi, misli, izražanja in delovanja. Pluralnost in različnost ver, barve kože, spola, rase in jezika so modrostno hotenje božanske volje.« Zato se obsoja »siljenje ljudi, da se pridružijo določeni veroizpovedi ali določeni kulturi, kakor tudi, da se jim vsiljuje določen stil civilizacije, ki ga drugi ne sprejemajo.«
Izrecno je poudarjena »nepogrešljiva potreba, da se ženski prizna pravice do izobraževanja, dela in uveljavljanja lastnih političnih pravic. Zato je treba prekiniti z nečloveškimi praksami in vulgarnimi navadami, ki ponižujejo dostojanstvo ženske. Treba je delati na tem, da se spremenijo zakoni, ki ženskam preprečujejo polno uživanje lastnih pravic.«
