Papež Frančišek Kongregaciji za katoliško vzgojo: Edukacija je dinamična stvarnost

S svetim očetom so se srečali udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo. V središču papeževega govora so bili elementi, ki zaznamujejo edukacijo, kot so na primer njena ekološka poteza, inkluzivnost ter mirovna lastnost. Posebej je spregovoril še o globalnem edukativnem paktu.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je članom Kongregacije za katoliško vzgojo spregovoril o nekaterih potezah, ki so tipične za vzgojo oz. edukacijo. Kot je dejal, je edukacija dinamična stvarnost: »Je gibanje, ki osebe vodi na svetlo. Gre za posebno vrsto gibanja, z značilnostmi, ki iz edukacije naredijo dinamično rast, usmerjeno v polni razvoj osebe v njeni individualni in družbeni razsežnosti.«

Ekološko gibanje

Ena od lastnosti edukacije je, da je »ekološko gibanje«. Gre za silo, ki edukacijo usmerja proti kompletnemu formativnemu cilju. »Edukacija, kjer je v središču oseba v svoji celostni stvarnosti, ima za cilj, da jo privede do spoznanja same sebe, skupnega doma, v katerem živi, in predvsem do odkritja bratstva kot odnosa, ki proizvaja multikulturno sestavo človeštva, izvira vzajemne obogatitve,« je dejal papež. Sklicujoč se na okrožnico Laudato si', je izpostavil, da to edukativno gibanje prispeva k »vključevanju različnih ravni ekološkega ravnovesja: notranjega s samimi seboj, solidarnega z drugimi, naravnega z vsemi živimi bitji in duhovnega z Bogom« (Laudato si', 210). Za to pa so seveda potrebni »vzgojitelji, ki so sposobni zopet zastaviti vzgojne poti ekološke etike tako, da bo učinkovito pomagala pri rasti v solidarnosti, odgovornosti in sočutju« (Laudato si', 210).

Inkluzivno gibanje

Kar se tiče metode je edukacija »inkluzivno gibanje«. Gre za vključevanje, ki je usmerjeno proti vsem izključenim: zaradi revščine, vojn, hudega pomanjkanja in naravnih katastrof, zaradi družbene selektivnosti, družinskih in eksistencialnih težav. »Vključevanje, ki se konkretizira v vzgojnih dejanjih, ki podpirajo begunce, žrtve trgovine z ljudmi, migrante, brez razlikovanja glede na spol, vero ali etnijo. Vključevanje ni nek moderni izum, ampak je sestavni del zveličavnega krščanskega sporočila,« je dejal papež in dodal, da je treba danes pospešiti to inkluzivno gibanje edukacije, da bi zajezili kulturo odmetavanja, ki izvira iz zavračanja bratstva kot sestavnega elementa človeštva.

Mirovno gibanje

Naslednja tipična lastnost edukacije, ki jo je izpostavil Frančišek, je, da je »mirovno gibanje«, je prinašalka miru. Vzgoja kot graditeljica miru je sila, ki jo je treba gojiti pred »egolatrijo«, ki proizvaja ne-mir, »prelome med generacijami, med narodi, med kulturami, med bogatimi in revnimi narodi, med moškim in ženskim, med ekonomijo in etiko, med človeštvom in okoljem«. Zato je vzgoja s svojo mirovno silo poklicana oblikovati osebe, ki so sposobne razumeti, da raznolikosti niso ovira edinosti, ampak so nenadomestljive za bogastvo lastne identitete in identitete vseh.

Ekipno gibanje

Vzgoja kot »ekipno gibanje« je bil naslednji element, o katerem je govoril sveti oče. Ne gre namreč za delovanje ene same osebe ali ustanove. Šola je namreč kakor središče, kjer v dejavnostih in pri napredku skupaj sodelujejo družine, učitelji, različna kulturna, civilna in verska združenja, civilna družba in vsa človeška skupnost, kot to zatrjuje koncilska izjava Gravissimum educationis.

Globalni edukativni pakt

To ekipno gibanje je po papeževih besedah že nekaj časa iz različnih razlogov v krizi, pri čemer je spomnil, da bo zato 14. maja 2020 potekal dan za »globalni edukativni pakt«, ki ga bo organizirala Kongregacija za katoliško vzgojo. Kot je pojasnil, gre za poziv, namenjen vsem, ki zasedajo politična, administrativna, verska in vzgojno-izobraževalna odgovorna mesta, da ponovno predlagajo tako imenovano »edukativno vas«. Cilj srečanja ni priprava programov, ampak »poiskati skupen korak za okrepitev prizadevanja za in z mladimi generacijami«, »obnoviti gorečnost za bolj odprto in bolj vključujočo edukacijo, ki je zmožna potrpežljivega poslušanja, konstruktivnega dialoga in vzajemnega razumevanja«, je izpostavil papež in ponovno poudaril, da edukativni pakt ne sme biti nek navaden pravilnik, ne sme biti skupek pozitivizmov, ampak mora biti revolucionaren.

Edukativna zaveza

Sveti oče je med drugim še dejal, da je treba združiti moči v »obsežno edukativno zavezo«, da bi se formirale zrele osebe, sposobne preseči fragmentacijo in nasprotovanja ter ponovno zgraditi mrežo odnosov za bolj bratsko človeštvo. Za dosego teh ciljev, pa je potreben pogum, je zatrdil papež Frančišek in še dodal, da v pripravi globalnega edukativnega pakta prav tako vidi lažjo rast interdisciplinarne in transdisciplinarne zaveze.

Audio
Četrtek, 20. februar 2020, 13:10