S papežem Frančiškom skozi minuli teden (6.–11. jan. 2020)

Andreja Červek – Vatikan

Častiti pomeni razstrupiti se od nekoristnega

Na začetku minulega tedna je Cerkev praznovala Gospodovo razglašenje. Papež Frančišek je v baziliki sv. Petra daroval slovesno sveto mašo, v homiliji pa govoril o pomenu čaščenju.  »Častiti pomeni srečati Jezusa brez seznama zahtev, temveč samo z eno zahtevo: ostati z Njim. Pomeni odkriti, da veselje in mir naraščata s čaščenjem in posledično z milostmi. Ko častimo, Jezusu dovolimo, da nas ozdravi in spremeni. S čaščenjem damo Gospodu možnost, da nas spremeni s svojo ljubeznijo, da razsvetli naše temine, da nam dá moč v šibkosti in pogum v preizkušnjah. Častiti pomeni iti k bistvenemu: to je pot razstrupitve od mnogih nekoristnih stvari, od odvisnosti, ki anestezirajo srce in omamljajo um. S čaščenjem se namreč naučimo zavračati to, kar se naj ne bi častito: boga denarja, boga trošenja, boga užitka, boga uspeha, našega ega, povzdignjenega v boga. Častiti pomeni postati mali v navzočnosti Najvišjega ter s tem pred Njim odkriti, da veličina življenja ni v imeti, ampak v ljubiti. Častiti pomeni prepoznati brate in sestre pred skrivnostjo ljubezni, ki presega vsako razdaljo: pomeni zajemati dobro pri izviru, pomeni najti v bližnjem Bogu pogum, da približamo druge. Častiti pomeni znati molčati pred Božjo besedo, da bi se tako naučili izgovarjati besede, ki ne ranijo, ampak tolažijo.«

Srečanje z Jezusom spreminja

Na praznik Gospodovega razglašenja je sveti oče molil tudi Angelovo češčenje. Vernikom, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra, je dejal, da »srečanje z Jezusom modrih ne zadržuje, še več, vlije jim novo spodbudo, da se vrnejo v svojo deželo in da pripovedujejo o tem, kar so videli, in o veselju, ki so ga izkusili. V tem je dokaz Božjega stila, njegovega načina razodevanja v zgodovini. Izkušnja Boga nas ne ustavi, ampak nas osvobaja; nas ne zapre, ampak nas postavi na pot, ponovno nam ponudi običajne kraje našega bivanja. Kraji so in bodo isti, toda mi, po srečanju z Jezusom nismo več isti kot prej. Srečanje z Jezusom nas spremeni, nas preoblikuje. Evangelist Matej poudari, da so se Modri vrnili po drugi poti. Do spremembe poti jih je vodilo opozorilo angela, da ne bi naleteli na Heroda in njegove spletke po oblasti. Vsaka izkušnja srečanja z Jezusom nas pripelje do tega, da se podamo po drugačnih poteh, saj iz Njega izhaja dobra moč, ki ozdravlja srce in nas ločuje od zla.«

Maša na praznik Gospodovega razglašenja

Kateheza: Pavel in preizkušnja brodoloma

Pri katehezi med splošno avdienco je papež Frančišek nadaljeval z razlago Apostolskih del. Tokrat je govoril o Pavlu, ki doživi brodolom ter tako pristane na Malti. »Bivanje na Malti za Pavla dejansko postane lepa priložnost, da dá 'meso' besedi, ki jo oznanja in tako uresniči službo sočutja pri ozdravljanju bolnikov.« Po papeževih besedah je to zakon evangelija: »Ko vernik izkusi rešitev, je ne zadrži zase, ampak jo dá v obtok. Dobrota se vedno želi podarjati. Vsaka pristna izkušnja resnice in lepote sama po sebi želi rasti v nas. Vsaka oseba, ki živi globoko osvoboditev, postaja bolj dojemljiva za potrebe drugih. Preizkušen kristjan je zagotovo lahko bolj blizu trpečemu, saj pozna trpljenje, in ima odprto in občutljivo srce za solidarnost do drugih. Pavel nas uči živeti preizkušnje tako, da se privijemo h Kristusu, da bi zorela prepričanje, da more Bog delovati v vseh okoliščinah, tudi sredi navideznih neuspehov, in gotovost, da kdor se daruje Bogu iz ljubezni, bo zagotovo obrodil sadove. Ljubezen je vedno rodovitna, ljubezen do Boga je vedno rodovitna. Če se prepustiš Gospodu in prejmeš Gospodove darove, jih boš dajal drugim.«

Papež z verniki med splošno avdienco

Papež diplomatom o upanju in pogumu

Papež Frančišek je v tradicionalno avdienco ob začetku novega leta sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. V svojem govoru je poudaril, da želi, da bi beseda upanje, ki je za kristjane ena izmed temeljnih kreposti, zaznamovala pogled, s katerim vstopamo v čas, ki je pred nami – kljub mnogim situacijam napetosti in nasilja v svetu. O upanju je sveti oče razmišljal tudi ob pregledu apostolskih potovanj in nekaterih pomembnejših dogodkov preteklega leta ter poudaril, da sta mir in celostni človeški razvoj poglavitni cilj Svetega sedeža na področju diplomatskega prizadevanja. »Seveda, upanje zahteva realizem. Zahteva zavedanje o mnogih vprašanjih, ki pestijo našo dobo, in o izzivih na obzorju. Zahteva, da problemom damo imena in da se z njimi pogumno spoprimemo. Zahteva, da ne pozabimo, da človeška skupnost nosi znamenja in rane vojn, ki so se zgodile skozi čas, z naraščajočo uničevalno zmožnostjo, in ki vedno prizadenejo najrevnejše in najslabotnejše. Žal se ne zdi, da novo leto ni zaznamovano s spodbudnimi znamenji, ampak prej z zaostrenimi napetostmi in nasiljem. In ravno v luči teh okoliščin ne smemo nehati upati. Upanje pa zahteva pogum. Zahteva zavest, da zlo, trpljenje in smrt ne bodo prevladali in da se tudi najkompleksnejšim vprašanjem lahko in se mora pristopiti ter jih rešiti. Upanje je krepost, ki nas postavi na pot, daje nam krila, da gremo naprej, tudi takrat, ko se ovire zdijo nepremagljive.«

Duhovniki ste lahko vedno graditelji miru

Ob koncu tedna se je s papežem Frančiškom srečala skupnost Papeškega etiopskega kolegija, ki letos praznuje sto letnico obstoja. Sveti oče je spomnil na »mnoge brate in sestre v Etiopiji in Eritreji, katerih življenje je zaznamovano z revščino«, in še pred nekaj meseci z »bratomorno vojno«. »Vedno molim, da bi iz let bolečine, ki sta jo živeli obe strani, nastal zaklad, in da ne bi več prišlo do sporov med etnijami in med državama, ki imata skupne korenine.« Duhovnikom je dejal, da so »lahko vedno oblikovalci dobrih odnosov« in »graditelji miru«: »Vernike, ki vam bodo zaupani, lahko vzgajate, da gojijo ta Božji dar, s tem ko zdravite notranje in zunanje rane, na katere boste naleteli, in si prizadevate pospeševati poti sprave za prihodnost otrok in mladih vaše dežele.«

Papež med sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte

Iz kapele Doma sv. Marte

V minulem tednu smo lahko trikrat prisluhnili papeževi homiliji med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. V torek je izpostavil, kako pomembno je ostati v Bogu, da bi znali prepoznavati, kaj prihaja od Svetega Duha in kaj od duha sveta. V četrtek zjutraj je govoril o miru. Poudaril je, da moramo mir najprej imeti v svojem srcu, če hočemo doseči mir na svetu. Posvaril je še pred hudičevo skušnjavo, ki nas vedno hoče pahniti v vojno. Homilja med jutranjo mašo v petek pa je bila namenjena ljubezni, ki se kaže v dobrih delih: »Resnična ljubezen ni destilirana voda. Je voda vsakega dne, s problemi, s čustvi, z ljubeznijo in s sovraštvom, a takšna je. Ljubiti konkretnost, ljubiti konkretno. Ne gre za laboratorijsko ljubezen.«