S papežem Frančiškom skozi minuli teden (13.–18. jan. 2020)

Poleg splošne avdience je sveti oče prejšnji teden imel še srečanje z ekumensko delegacijo s Finske in s skupino italijanskih ribičev. Prisluhnili pa smo lahko tudi njegovim jutranjim homilijam.

Andreja Červek – Vatikan

Papež sklenil cikel katehez o Apostolskih delih: Cerkev, ki vedno sprejema

Med splošno avdienco je sveti oče sklenil cikel katehez o Apostolskih delih. Govoril je o zadnji misijonarski postaji sv. Pavla, kar je bil Rim, ter v ospredje postavil podobo Cerkve, ki je vedno odprta za vsa srca, ki iščejo, in se nikoli ne utrudi sprejemati. Luka ob koncu Apostolskih del ne pokaže Pavlove smrti, ampak »dinamizem njegovega oznanjevanja«, Besede, ki »ni vklenjena« (2 Tim 2,9). »Pavel nima svobode gibanja, vendar pa svobodno govori, kajti Beseda ni vklenjena. Beseda je pripravljena, da se pusti posejati apostolovim polnim rokam.« Pavel to počne »z vso svobodo in brez ovir« (Apd 28,31), v hiši, kjer sprejema tiste, ki želijo prejeti oznanilo o Božjem kraljestvu in spoznati Kristusa. »Ta hiša, ki je odprta za vsa iščoča srca, je podoba Cerkve, ki se, čeprav je preganjana, nerazumljena in vklenjena, nikoli ne utrudi z materinskim srcem sprejemati vsakega moškega in vsako žensko, da bi jima oznanila ljubezen Očeta, ki je postal viden v Jezusu,« je zatrdil sveti oče in katehezo sklenil z besedami: »Dragi bratje in sestre, na koncu te poti, ki smo jo živeli skupaj, medtem ko smo sledili poti evangelija v svet, naj Duh v vsakem izmed nas poživi klic k biti pogumni in veseli evangelizatorji. Kakor Pavla tako naj tudi nas naredi zmožne, da bomo prepojili naše domove z evangelijem in jih naredili za kraje bratstva, kjer se sprejema živi Kristus, ki nam prihaja naproti po vsakem človeku in v vsakem času.«

Papež finski delegaciji: Gostoljubnost ne siromaši, ampak bogati

S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali člani ekumenske delegacije Luteranske cerkve na Finskem, ki so tudi letos priromali v Rim za praznik sv. Henrika. Spregovoril je o krstu, ki povezuje vse kristjane: »Kot krščeni kristjani, verujemo, da nas Kristus hoče srečati ravno v tistih osebah, ki so v življenju doživeli brodolom, v dobesednem smislu in v figurativnem smislu. Kdor izkaže gostoljubnost, ne postane revnejši, ampak bogatejši. Kdor koli daje, prejme ob svojem času. Človečnost, ki jo izkažemo drugim, nas namreč skrivnostno naredi soudeležene v dobroti Boga, ki je postal človek. […] Kristjani so tisti, ki se lahko zahvalijo za krst. Ta hvaležnost povezuje in širi naša srca, jih odpira za bližnjega, ki ni nasprotnik, ampak naš ljubljeni brat, naša ljubljena sestra. Skupnost vseh krščenih ni zgolj 'biti drug ob drugem' in zagotovo ni 'biti drug proti drugemu', ampak želi postati vedno globlji 'biti skupaj'. Duhovni ekumenizem in ekumenski dialog služita poglobitvi tega 'biti skupaj'.«

Papež ribičem: Prvi Jezusovi učenci so bili vaši kolegi

Sveti oče je sprejel v avdienco skupino ribičev iz italijanskega obmorskega kraja San Benedetto del Tronto. »Tudi v evangeliju beremo o vrsti dogodkov, ki so povezani z življenjem in svetom ribičev,« je spomnil. »Prvi Jezusovi učenci so bili 'vaši kolegi' in On jih je poklical, naj hodijo za njim, ravno ko so pospravljali mreže na obali Galilejskega morja. Všeč mi je pomisliti, da tisti med vami, ki ste kristjani, tudi danes čutite ob sebi duhovno navzočnost Gospoda. Vaša vera oživlja dragocene vrednote: ljudsko pobožnost, ki se izraža v zaupanju v Boga, v molitvi in krščanski vzgoji otrok; spoštovanje družine; čut za solidarnost, zaradi katerega čutite potrebo, da si pomagate od blizu in priskočite na pomoč v stiski. Ne izgubite teh vrednot!«

Iz kapele Doma sv. Marte

Papež Frančišek je pri jutranji homiliji med mašo, ki jo je v torek daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o »nedoslednih kristjanih« in »shizofreničnih pastirjih«, ki ne pričujejo in se tako oddaljujejo od Gospodovega sloga, od njegove pristne oblasti. Božje ljudstvo, krotko in modro, pa tolerira, vendar pa zna prepoznati hinavščino.

Med homilijo, ki jo je sveti oče imel v četrtek zjutraj, pa je povabil k preprosti molitvi: »'Gospod, če ti hočeš, me moreš ozdraviti. Če ti hočeš, mi lahko odpustiš. Če ti hočeš, mi lahko pomagaš.' Ali če želite nekoliko daljše: 'Gospod, grešnik sem, usmili se me, bodi sočuten z mano.' Preprosta molitev, ki se lahko izreče velikokrat na dan. 'Gospod, jaz, grešnik, te prosim: Usmili se me.' Velikokrat na dan, iz notranjosti srca, ne da bi povedali na glas. 'Gospod, če hočeš, moreš; če hočeš, moreš. Usmili se me.' […] Naj nam postane navada ponavljati to molitev, vedno: 'Gospod, če hočeš, moreš. Če hočeš, moreš.' Z zaupanjem, da nam je Gospod blizu in da bo njegovo sočutje vzelo nase naše probleme, naše grehe, naše notranje bolezni, vse.«

Prav je zdraviti bolezni telesa. Ampak ali razmišljamo tudi o zdravju srca? Vprašanje je papež Frančišek zastavil med mašo, ki jo je v kapeli Doma sv. Marte daroval v petek zjutraj. Poudaril je, da je pomembno zdraviti tudi bolezni duše, zdravilo pa je odpuščanje: »Preprosta je stvar, ki nas jo uči Jezus, ko gre k bistvenemu. Bistveno je zdravje, celotno: telesa in duše. Dobro varujmo zdravje telesa, a tudi duše. In pojdimo k Zdravniku, ki nas lahko ozdravi, ki lahko odpusti grehe. Jezus je za to prišel, za to je dal življenje.«

Audio
Nedelja, 19. januar 2020, 10:10