"Od tega tedna molitve za enost kristjanov bi se želeli naučiti biti bolj gostoljubni, najprej med nami kristjani, tudi med brati različnih veroizpovedi."

PAPEŽ

Papež med večernicami: Gostoljubnost je lastna izročilu krščanskih skupnosti

25. januarja, na praznik spreobrnitve sv. Pavla, je papež Frančišek v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja vodil večernice. Med homilijo se je navezal na prebrani odlomek iz Apostolskih del, iz katerega je vzeto tudi geslo letošnjega tedna molitve za enost kristjanov, ki ga danes zaključujemo: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo« (Apd 28,2). Sveti oče je poudaril, da pripoved o Pavlovem brodolomu na poti v Rim govori tudi našemu ekumenskemu potovanju, ki je usmerjeno k tisti enosti, ki jo Bog goreče želi. Prav tako je zaželel, da bi ponovno obudili navade, ki imajo okus po evangeliju, med katerimi je tudi gostoljubnost.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Tri skupine ljudi na krovu ladje

Na krovu ladje, na kateri Pavel kot ujetnik potuje v Rim, so tri različne skupine. Najmočnejšo tvorijo vojaki, nad katerimi je stotnik. Nato so mornarji, od katerih so seveda med dolgim potovanjem odvisni vsi potniki. Nazadnje pa so na krovu najšibkejši in najbolj ranljivi: ujetniki.

Pavel prinese nepričakovano sporočilo upanja

Ko se ladja zaustavi ob obalah Malte, po tem, ko je bila več dni na milost in nemilost prepuščena viharju, vojaki nameravajo jetnike pobiti, da bi si zagotovili, da nihče izmed njih ne bi zbežal, vendar pa jih ustavi stotnik, ki hoče rešiti Pavla. Kljub temu, da je bil med najbolj ranljivimi, je Pavel sopotnikom podaril nekaj pomembnega. Medtem ko so vsi izgubili vsakršno upanje, da bi preživeli, je apostol prinesel nepričakovano sporočilo upanja. Angel mu je zagotovil: »Ne boj se, Pavel: Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s teboj na ladji!« (Apd 27,24).

Izkaže se, da je Pavlovo zaupanje utemeljeno in na koncu se rešijo vsi potniki. Ob prihodu na Malto izkusijo gostoljubnost prebivalcev otoka, njihovo prijaznost in človečnost. Iz tega pomembnega detajla je bilo vzeto geslo tedna molitve za enost kristjanov, ki se danes zaključuje.

Pogosto najšibkejši prinašajo sporočilo rešitve

Dragi bratje in sestre, ta pripoved Apostolskih del govori tudi našemu ekumenskemu potovanju, ki je usmerjeno k tisti enosti, ki jo Bog goreče želi. Predvsem nam pravi, da morejo tisti, ki so šibki in ranljivi, tisti, ki lahko z materialnega vidika ponudijo malo, vendar pa svoje bogastvo gradijo na Bogu, podariti dragocena sporočila za dobro vseh. Pomislimo na krščanske skupnosti: tudi tiste, ki so najmanjše in manj pomembne v očeh sveta, imajo pomembno sporočilo za celotno krščansko družino, če imajo izkušnjo Svetega Duha, če živijo ljubezen do Boga in do bližnjega. Pomislimo na krščanske skupnosti, ki so potisnjene na rob in so preganjane. Kakor v pripovedi o Pavlovem brodolomu, so pogosto najšibkejši tisti, ki prinašajo najpomembnejše sporočilo rešitve. Bogu je bilo namreč tako všeč: rešil nas je ne z močjo sveta, ampak s slabotnostjo križa (prim. 1Kor 1,20-25). Ker smo Jezusovi učenci, moramo biti pozorni na to, da ne bi dopustili, da bi nas privlačile posvetne logike, ampak se moramo postaviti v držo poslušanja malih in ubogih, saj Bog rad pošilja svoja sporočila preko njih, ki so najbolj podobni njegovemu Sinu, ki je postal človek.

Bog želi, da bi se zveličali vsi

Pripoved Apostolskih del nas spominja še na en vidik: prioriteta Boga je zveličanje vseh. Kakor pravi angel Pavlu: »Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s teboj na ladji.« To je točka, na kateri Pavel vztraja. Tudi mi si jo moramo ponoviti: naša dolžnost je udejanjati prednostno željo Boga, ki, kakor piše sam Pavel, »hoče, da bi se vsi ljudje rešili« (1Tm 2,4).

Biti odprti za dobro vseh

To je povabilo, da se ne bi posvečali zgolj svojim skupnostim, ampak bi bili odprti za dobro vseh, za vesoljni pogled Boga, ki se je učlovečil, da bi objel ves človeški rod in umrl ter vstal za zveličanje vseh. Če, z njegovo milostjo, njegov pogled sprejmemo za svojega, lahko premagamo naše razdeljenosti. Med Pavlovim brodolomom vsakdo prispeva k rešitvi vseh: stotnik sprejme pomembne odločitve, mornarji uporabijo svoje znanje in sposobnosti, apostol spodbuja tiste, ki nimajo upanja. Tudi med kristjani ima vsaka skupnost dar, ki ga lahko ponudi drugim. Bolj ko gledamo onkraj lastnih interesov in presegamo zapuščino preteklosti v želji, da bi šli naprej skupnemu pristanu naproti, hitreje bomo prepoznali, sprejeli in podelili te darove.

Gostoljubnost Maltežanov

Prišli smo do tretjega vidika, ki je bil v središču tega tedna molitve: gostoljubnost. Sv. Luka v zadnjem poglavju Apostolskih del glede prebivalcev na Malti pravi: »Nadvse ljubeznivo so nas sprejeli«, oziroma: »nenavadno človekoljubno« (v. 2). Ogenj, prižgan na obali, da bi se brodolomci pogreli, je lepo znamenje človeške topline, ki jih nepričakovano obda. Tudi prvak otoka je prijazen in gostoljuben do Pavla, ki mu je povrnil s tem, da je ozdravil njegovega očeta in nato mnoge druge bolnike (prim. v. 7-9). Na koncu, ko so apostol in tisti, ki so bili z njim, odšli proti Italiji, so jih Maltežani velikodušno oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja (v. 10).

Naučimo se biti bolj gostoljubni

Od tega tedna molitve za enost kristjanov bi se želeli naučiti biti bolj gostoljubni, najprej med nami kristjani, tudi med brati različnih veroizpovedi. Gostoljubnost je lastna izročilu krščanskih skupnosti in družin. Naši predniki so nas z zgledom naučili, da je na mizi krščanske družine vedno krožnik juhe za prijatelja, ki pride mimo ali za tistega, ki je pomoči potreben in potrka. In v samostanih z gostom ravnajo z velikim spoštovanjem, kot da bi bil Kristus. Ne izgubimo, ampak ponovno obudimo te navade, ki imajo okus po evangeliju.

Prisluhni prispevku