Kateheza: Gostoljubnost je pomembna ekumenska krepost

Današnjo katehezo med splošno avdienco je papež Frančišek namenil tednu molitve za enost kristjanov. Izpostavil je, da je gostoljubnost pomembna ekumenska krepost, ter pozval k skupnemu delovanju vseh kristjanov, da bi tako pokazali, kako je vsaka oseba dragocena in ljubljena od Boga.

Andreja Červek – Vatikan

Svetopisemski odlomek, ki se je bral med splošno avdienco, je bil iz Apostolskih del:

»Ko smo se tako rešili [brodoloma], smo zvedeli, da se otok imenuje Malta. Tamkajšnji domačini so nas neverjetno ljubeznivo sprejeli. Ker se je pripravljalo k dežju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem. […] Zato so nas obsipavali z velikimi častmi in nas ob odhodu oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja« (glej Apd 28,1-2.10).

Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo

Papež Frančišek je pri današnji katehezi govoril o tednu molitve za enost kristjanov, ki letos poteka na temo gostoljubnosti: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo« (Apd 28,2). Gradivo so pripravile skupnosti z Malte in Goza. Izhodišče pa je odlomek iz Apostolskih del, ki pripoveduje o gostoljubnosti prebivalcev Malte do sv. Pavla in njegovih tovarišev, ki so skupaj z njim doživeli brodolom. Kot je spomnil papež, je o tem dogodku govoril tudi med splošno avdienco pred dvema tednoma.

Sveti oče je povzel dramatično izkušnjo brodoloma. Ladja, s katero je potoval Pavel, je pod vplivom različnih dejavnikov. Štirinajst dni jih že nosi po morju in ker ne vidijo ne sonca ne zvezd, se popotniki čutijo dezorientirani in izgubljeni. Morje pod njimi neusmiljeno udarja ob ladjo in bojijo se, da se bo raztreščila pod silo valov. Od zgoraj jih bičata veter in dež. Sila morja in nevihte je strašno močna in se ne meni za usodo mornarjev, bilo je več kot 260 oseb.

Gostoljubnost je poplačana

A Pavel, ki ve, da temu ni tako, spregovori. Kot je pojasnil papež: »Vera mu pravi, da je njegovo življenje v rokah Boga, ki je Jezusa obudil od mrtvih in ki je poklical njega, Pavla, da ponese evangelij na vse konce sveta. Njegova vera mu tudi pravi, da je Bog, kakor je to razodel Jezus, ljubeči Oče. Zato se Pavel obrne na popotne tovariše in jim navdihnjen z vero oznani, da Bog ne bo dovolil, da bi se izgubil en sam las na njihovi glavi.«

Ta prerokba se po papeževih besedah uresniči, ko ladja nasede na obali Malte in vsi potniki živi in zdravi dosežejo kopno. In tam doživijo nekaj novega. »V nasprotju s surovim nasiljem morja in viharja, so deležni 'redke človeškosti' s strani prebivalcev otoka.  Ti ljudje, zanje tujci, se pokažejo kot pozorni do njihovih potreb. Zakurijo ogenj, da bi se pogreli, ponudijo jim zatočišče pred dežjem in hrano. Čeprav niso še prejeli Kristusove dobre novice, izrazijo Božjo ljubezen v konkretnih dejanjih prijaznosti. Spontana gostoljubnost in skrbna dejanja namreč sporočajo nekaj o Božji ljubezni. Gostoljubnost malteških otočanov je poplačana s čudeži ozdravljenja, ki jih Bog na otoku naredi po Pavlu. Če je torej prebivalstvo Malte bilo znamenje Božje previdnosti za apostola, je tudi on zanje priča usmiljene Božje ljubezni.«

Gostoljubnost je pomembna ekumenska krepost

Papež Frančišek je poudaril, da je gostoljubnost pomembna, je »pomembna ekumenska krepost«, in jo takole razložil: »Predvsem pomeni priznati, da so drugi kristjani zares naši bratje in naše sestre v Kristusu. Smo bratje. Nekdo bo rekel: 'Ampak tisti je protestant, tisti je pravoslaven …' Ja, ampak smo bratje v Kristusu. Ni enosmernega dejanja velikodušnosti, kajti kadar gostimo druge kristjane, jih sprejmemo kot dar, ki nam je dan. Kakor Maltežani smo poplačani, saj prejmemo to, kar je Sveti Duh posejal v te naše brate in sestre, in to postane dar tudi za nas, kajti Sveti Duha seje svoje milosti vsepovsod. Sprejeti kristjane nekega drugega izročila pomeni na prvem mestu izkazati Božjo ljubezen do njih, saj so Božji otroci, naši bratje, in poleg tega pomeni sprejeti to, kar je Bog uresničil v njihovih življenjih. Ekumenska gostoljubnost zahteva razpoložljivost za poslušanje drugih, s tem ko namenimo pozornost njihovim osebnim zgodbam vere in zgodovini njihovih skupnosti, ki so drugačnega izročila, kot je naše. Ekumenska gostoljubnost prinaša željo, da bi poznali izkušnjo, ki jo imajo o Bogu drugi kristjani in pričakovanje po prejetju duhovnih darov, ki iz tega izhajajo. In to je milost. Odkriti to, je milost. Razmišljam na pretekla leta, na primer na mojo deželo. Ko so prišli nekateri misijonarji evangelisti, je skupinica katoličanov šla in požgala njihove šotore. To ni krščansko. Smo bratje, vsi smo bratje in moramo biti gostoljubni drug do drugega.«

Tudi danes …

Ob koncu kateheze je papež spomnil na današnji čas, misleč pri tem na mnoge migrante, ki niso deležni gostoljubnosti: »Morje, kjer so Pavel in njegovi tovariši doživeli brodolom, je danes ponovno kraj, nevaren za življenje plovcev. Po vsem svetu se moški in ženske migranti spoprijemajo z nevarnimi potovanji, da bi zbežali pred nasiljem, zbežali pred vojno, zbežali pred revščino. Kakor Pavel in njegovi tovariši doživljajo brezbrižnost, sovražnost puščave, rek, morij. Velikokrat jim ne dovolijo, da bi se izkrcali v pristaniščih. Žal včasih naletijo tudi na sovraštvo, slabše od ljudi. Izkoriščani so s strani kriminalnih trgovcev. Danes! Obravnava se jih kakor številke in kakor grožnjo s strani nekaterih vlad. Danes! Včasih jih negostoljubnost kakor val vrže nazaj v revščino ali nevarnosti, od katerih so pobegnili.«

Gostoljubnost kot korak bliže enosti

Kot je poudaril papež, moramo mi kristjani delovati skupaj, da bi migrantom pokazali Božjo ljubezen, razodeto po Jezusu Kristusu. »Lahko in moramo pričevati, da ne obstajata samo sovražnost in brezbrižnost, ampak da je vsaka oseba dragocena za Boga in ljubljena od Boga,« je spodbudil. Ločitve, ki še vedno obstajajo med nami, nam preprečujejo, da bi bili v polnosti znamenje Božje ljubezni. »Skupaj delovati za življenje ekumenske gostoljubnosti, predvsem do tistih, katerih življenje je ranljivejše, nas bo vse – vse kristjane, protestante, pravoslavne, katoličane, vse kristjane – naredilo boljše ljudi, boljše učence in eno krščansko ljudstvo, ki je bolj združeno. Še bolj nas bo približalo k enosti, ki je Božja volja za nas,« je še dejal sveti oče.

Audio
Sreda, 22. januar 2020, 11:57