PAPEŽ

Sveti oče: Gre za to, da si ponovno pridobimo presenetljivo Božjo logiko

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to 4. in zadnjo adventno nedeljo nas evangelij (prim. Mt 1,18-24) vodi proti božiču po Jožefovi izkušnji, izkušnji svetega Jožefa, ki se na prvi pogled zdi, da je drugorazredni lik, vendar pa je v njegovi drži vsa krščanska modrost.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra in dodal: »On je skupaj z Janezom Krstnikom in Marijo eden od osebnosti, ki jih bogoslužje predlaga za adventni čas; in od treh je najbolj skromen.«

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Ne pridiga, ne govori, toda išče, kako bi izpolnil Božjo voljo in jo izpolni v stilu evangelija ter blagrov. »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Jožef je ubog zato, ker živi od najnujnejšega, dela, živi od dela. To uboštvo je značilno za tiste, ki se zavedajo, da so v vsem odvisni od Boga in so Vanj postavili vse svoje zaupanje.

Jožefov načrt glede svoje zaročenke

Današnji evangelij predstavi situacijo, ki človeško gledano spravlja v zadrego in je protislovna. Jožef in Marija sta zaročenca. Ne živita še skupaj, toda ona pričakuje otroka po delovanju Boga. Jožef je povsem naravno pred tem presenečenjem vznemirjen, a namesto da bi impulzivno in kaznovalno odreagiral, kakor je bilo po postavi, skuša najti rešitev, ki bi spoštovala dostojanstvo in celovitost njegove ljubljene Marije. Evangelij pravi: »Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, je sklenil, da jo skrivaj odslovi« ( v. 19). Jožef je namreč dobro vedel, če bi naznanil svojo zaročenko, bi jo izpostavil težkim posledicam, celo smrti. On ima polno zaupanje v Marijo, ki si jo je izbral kot nevesto. Ne razume, a išče drugo rešitev.

Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije

Pa vendar ga je sedaj ta nepojasnljiva okoliščina pripeljala do tega, da je postavil pod vprašaj njuno zvezo. Zato se je, čeprav z veliko bolečino, odločil, da se oddalji od Marije, ne da bi povzročil škandala. Toda posredoval je Gospodov angel in mu rekel, da rešitev, ki si jo je on zamislil, ni tista, ki jo hoče Bog. Še več, Gospod mu je odprl novo pot zveze, ljubezni in sreče: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (v. 20).

Jožefov zgled

Od tu naprej Jožef popolnoma zaupa Bogu ter uboga angelovim besedam ter vzame k sebi Marijo. Ravno to neomajno zaupanje v Boga mu je omogočilo sprejeti situacijo, ki je človeško gledano težka in v nekem smislu nerazumljiva. Jožef v veri razume, da otrok, ki je spočet v Marijini maternici ni njegov, ampak je Božji Sin in da bo on, Jožef, njegov varuh s tem, da bo v polnosti sprejel zemeljsko očetovstvo. Zgled tega ponižnega in razumnega moža nas spodbuja, da dvignemo pogled in ga usmerimo onkraj. Gre za to, da si ponovno pridobimo presenetljivo logiko Boga, ki je, daleč od malega ali velikega tuhtanja, v odprtosti do novih obzorij, proti Kristusu in njegovi Besedi.

Prošnja k Mariji in k sv. Jožefu

Devica Marija in njen čisti ženin sveti Jožef naj nam pomagata, da bomo prisluhnili Jezusu, ki prihaja in ki prosi, da bi ga sprejeli v naše načrte in naše izbire.