Vatican News
Papa Francesco in preghiera

Frančišek papeškim akademijam: Mariologija pomembna pri dialogu med kulturami

Papež Frančišek je v sporočilu udeležencem zasedanja sedmih papeških akademij, ki je v sredo, 4. decembra 2019, potekalo v Rimu, zapisal, da je akademija kraj, kjer znanje postane služenje. Papeževo sporočilo je prebral kardinal Pietro Parolin, ki je tudi izročil letošnjo Nagrado papeških akademij. Prejela sta jo teologinja Carme López Calderón in duhovnik Ionuț-Cătălin Blidar.

Andreja Červek – Vatikan

»Akademija je kraj, kjer znanje postane služenje, kajti brez znanja, ki se rodi iz sodelovanja in se izlije v povezovanje, ni razvoja, ki bi bil pristen in celostno človeški. Akademija je na svojem področju izkušnja in model sinodalnosti. Je tudi moč evangelizacije, ki pripada sedanjosti Cerkve in njenega poslanstva,« zapiše papež. Dodaja, da Nagrada papeških akademij želi biti »povabilo k obhajanju vedno rodovitne vezi med evangelijem in kulturo«.

Tokratno 24. zasedanje je organizirala Papeška akademija Mariana Internationalis, ki ravno letos praznuje 60. obletnico ustanovitve, in sicer na temo »Marija, pot miru med kulturami«, kar lepo povzema pot teh zadnjih šestdeset let. »Dramatična izkušnja dveh svetovnih vojn je Pija XII. spodbudila, da je v znamenju Vnebovzete pokazal na svetilnik miru za nemirno in prestrašeno človeštvo. Drugi vatikanski koncil je zatem v Gospodovi Materi videl zgled Cerkve, ki je učiteljica v človečnosti, da bi služila najglobljim hrepenenjem človeškega srca,« zapiše papež.

Spomni na sv. Pavla VI., ki je izpostavil vez med Sveto Devico in krščanskim ljudstvom. V dokumentu Marialis cultus je zapisal: »Sodobnemu človeku, ki je neredko razpet med tesnobo in upanjem, izčrpan zaradi občutenja svojih omejitev in obseden z brezmejnimi hrepenenji, vznemirjen v duši in razklan v srcu, z nemirnimi mislimi o uganki smrti, obtežen z osamljenostjo, medtem ko teži k občestvu, plen odpora in dolgočasja, Blažena Devica Marija, motrena v njenem evangeljskem dogodku in v stvarnosti, ki jo ima v Božjem Mestu, ponuja miren pogled in besedo, ki zagotavlja zmago upanja nad tesnobo, občestva nad osamljenostjo, miru nad nemirom, veselja in lepote nad naveličanostjo in odporom, večnega pogleda nad časnim, življenja nad smrtjo.«

Pri sv. Janezu Pavlu II. je Odrešenikova Mati postala razlog in navdih za obnovljeno srečanje in ponovno najdeno bratstvo, po katerima naj se Cerkev in svet podata v novo tisočletje. Zato je tudi želel, da mariologija dobi zasluženo vlogo v univerzitetni teološki formaciji in v dialogi med znanostmi. Prav tako je želel, da bi mariologija vstopila v ključna vprašanja našega časa.

Benedikt XVI. pa je strokovnjake pozval, da še bolj poglobijo odnos med mariologijo in teologijo Besede. Kot je zapisal v apostolski spodbudi Verbum Domini, lahko od tukaj pride velika korist tako za duhovno življenje kot za teološke in biblične študije. Ko se namreč inteligenca vere tematsko obravnava v odnosu do Marije, se umešča v najgloblje središče krščanske resnice.

Papeška akademija Mariana Internationalis je spremljala nauk Cerkve z raziskovanjem in koordiniranjem marioloških študijev, z organizacijo mednarodnih mariološko-marijanskih kongresov, s sodelovanjem med različnimi cerkvenimi in laičnimi študijskimi središči in preko povezovanja različnih akademskih ustanov. Po papeževih besedah ta prizadevanja jasno pričujejo, kako je mariologija potrebna v dialogu med kulturami ter zmožna povečati bratstvo in mir. Sveti oče še izrazi podporo in spodbudo za teološko raziskovanje, predvsem tisto, ki je usmerjeno v poglabljanje marioloških tem.

Audio
Četrtek, 5. december 2019, 14:14