Kateheza: Pazíte nase in na čredo. Če si izbral Kristusa, ne moreš iti k vedeževalcu

Andreja Červek – Vatikan

Današnja kateheza med splošno avdienco je imela naslov Pazíte nase in na vso čredo (Apd 20,28). Pavlova služba v Efezu in slovo od starešin. Papež se je oprl na 20. poglavje Apostolskih del, v katerem Pavel starešinam v Efezu pravi:

»Zdaj pa vas izročam Bogu in besedi njegove milosti. On ima moč, da vas izgradi in vam zagotovi dediščino med vsemi posvečenimi. Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke. Sami veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci. Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ›Večja sreča je dajati kakor prejemati.‹« (Apd 20,32-35).

Pavel v Efezu

»Potovanje evangelija po svetu se nadaljuje brez postanka in gre skozi mesto Efez, pri tem pa pokaže ves svoj odrešilni domet,« je začel katehezo papež Frančišek. Zahvaljujoč Pavlu, približno dvanajst mož prejme krst v ime Jezusa in doživi izlitje Svetega Duha, ki jih prenovi (glej Apd 19,1-7). Različni so čudeži, ki se zatem zgodijo po apostolovih rokah: bolni ozdravijo in obsedeni so osvobojeni (glej Apd 19,11-12). »To se dogaja, ker je učenec podoben Učitelju (glej Lk 6,40) in ker ga ponavzoča s tem, da bratom govori o novem življenju, ki ga je od Njega prejel,« je pojasnil.

Vera v Kristusa in čarodejstvo sta nezdružljiva

Božja moč, ki vdre v Efez, razkrinka vsakega, ki hoče Jezusovo ime uporabiti za izganjanje duhov, ne da bi imel duhovno oblast za to početje (glej Apd 19,13-17); razkrije šibkost čarodejskih veščin, ki jih zavrže veliko število oseb, ki izberejo Jezusa (glej Apd 19,18-19). »To je bil pravi preobrat za mesto, kot je Efez, ki je bilo znano po prakticiranju čarodejstva. Luka na ta način izpostavlja nezdružljivost med vero v Kristusa in čarodejstvom,« je zatrdil papež in poudaril: »Če izbereš Kristusa, ne moreš iti k čarodeju: vera je zaupna izročitev v roke Boga, ki je zanesljiv in se ne daje spoznati preko okultnih praks, ampak preko razodetja in z zastonjsko ljubeznijo.«

Papež Frančišek je pri tem posebej posvaril pred zatekanjem k vraževerstvu, čarodejstvu in magiji: »Morda mi bo kdo med vami rekel: 'Ah, ja, to čarodejstvo je staro stvar. Danes se v krščanski civilizaciji to ne dogaja.' A bodite pozorni! Sprašujem vas: Koliko med vami gre, da se jim bere iz tarok kart? Koliko med vami gre, da jim iz dlani berejo vedeževalci, da vlečejo karte? Tudi danes. V velikih mestih, kristjani praktikanti še vedno hodijo k tem stvarem. 'Kako to, da če veruješ v Jezusa Kristusa, greš k čarodeju, k vedeževalcu, k vsem tem ljudem?' In pravi: 'Saj jaz verujem v Jezusa Kristusa, a za vsak slučaj grem tudi k njim.' Lepo prosim, čarodejstvo, magija ni krščanska. Te stvari, ki se počnejo, da bi se napovedalo prihodnost, napovedalo mnoge stvari ali spremenilo življenjske situacije, niso krščanske. Kristusova milost ti prinaša vse: moli in zaupaj v Gospoda.«

Iz verske prakse so naredili posel

Papež je zbrane pri splošni avdienci tudi zaprosil, naj razmislijo še o naslednjem. Širjenje evangelija v Efezu škodi trgovini s srebrnino, kar je bil še en problem, kajti izdelovalo se je kipe boginje Artemide. Iz religiozne prakse se je tako naredilo posel. Ko vidijo, da se dejavnost, ki je prinašala veliko denarja, zmanjšuje, trgovci srebrnine organizirajo upor proti Pavlu in kristjane obtožijo, da so ogrozili to rokodelsko dejavnost, Artemidino svetišče in kult te boginje (glej Apd 19,23-28).

Pavlovo slovo od starešin

Zatem se je Pavel iz Efeza napotil proti Jeruzalemu in prispel v Milet (glej Apd 20,1-16). Od tu je poslal sporočilo starešinam (duhovnikom) Cerkve v Efezu in jih poklical k sebi, da bi jim dal 'pastoralna' navodila (glej Apd 20,17-35). »Nahajamo se pred zadnjimi dejanji Pavlovega apostolskega poslanstva in Luka nam predstavi njegov govor ob slovesu, neke vrste duhovno oporoko, ki jo apostol nameni tistim, ki bodo po njegovem odhodu morali voditi skupnost v Efezu.« Papež je pripomnil, da je to ena najlepših strani v Apostolskih delih, in zbranim na Trgu sv. Petra predlagal, naj danes vzamejo v roke Novo zavezo in v 20. poglavju Apostolskih del preberejo o Pavlovem slovesu od efeških duhovnikov. »Je način, da razumemo, kako se apostol poslavlja in tudi kako se morajo duhovniki danes posloviti, kako se morajo posloviti vsi kristjani.«

Čredi biti blizu in jo braniti pred volkovi

Pavel opogumlja odgovorne v skupnosti, ki ve, da ga vidi zadnjič. Pravi jim: »Pazíte nase in na vso čredo.« To je delo pastirjev, je dodal papež: paziti sebe in čredo. Pastir, župnik, duhovnik, škof, papež morajo paziti, bdeti, da bi lahko varovali čredo. In prav tako bdeti nad sabo, izpraševati svojo vest in videti, kako opravljajo to svojo dolžnost bdenja. »Pazíte nase in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za škofe, da bi pasli Božjo Cerkev, ki si jo je bil pridobil s svojo krvjo« (Apd 20,28). »Od škofov se zahteva največja bližina čredi, pridobljena z dragoceno Kristusovo krvjo, ter pripravljenost, da jo branijo pred volkovi. Škofje morajo biti izredno blizu ljudstvu, da bi ga varovali, ga branili, ne smejo biti ločeni od ljudstva.« Potem ko je Pavel odgovornim v Efezu zaupal to nalogo, jih izroči v Božje roke in jim zaupa »besedo njegove milosti« (Apd 20,32), ki je kvas za vsako rast in pot svetosti v Cerkvi. Povabi jih, naj delajo z lastnimi rokami kakor on, naj niso drugim v breme, naj pomagajo slabotnim in naj izkusijo, da je »večja sreča dajati kakor prejemati« (Apd 20,35).

Vsi soodgovorni pri varovanju črede

Frančišek je katehezo sklenil z besedami: »Dragi bratje in sestre, prosimo Gospoda, naj obnovi v nas ljubezen do Cerkve in do zaklada vere, ki jo varuje, in naj nas naredi vse soodgovorne pri varovanju črede, ko z molitvijo podpiramo pastirje, da bi lahko izrazili trdnost in nežnost Nebeškega Pastirja.«