1574308454932.JPG

Srečanje papeža Frančiška in vrhovnega patriarha budistov

Po srečanju s predstavniki oblasti, civilne družbe ter diplomatskim zborom je papež Frančišek obiskal vrhovnega patriarha budistov v budističnem templju Wat Ratchabophit Sathit Maha Simaram. Papež je svojega gostitelja in zbrane v templju tudi nagovoril.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Njegova svetost.
Zahvaljujem se Vam za Vaše ljubeznive besede dobrodošlice. Na začetku svojega obiska tega naroda sem vesel, da sem prišel v to kraljevo svetišče, ki je simbol vrednot in naukov, značilnih za to ljubljeno ljudstvo. Tajci so se odžejali ob virih budizma in so s tem preželi svoj način čaščenja življenja in svojih ostarelih ter da živijo umerjeno življenje, utemeljeno na kontemplaciji, nenavezanosti, na trdem delu in disciplini. To so značilnosti, ki napajajo vašo tako tipično potezo, da vas imajo za ljudstvo nasmeha.

Naše srečanje se bo vpisalo na pot medsebojnega spoštovanja in priznanja, ki so ga začeli moji predhodniki. Na njihovih sledeh želim zastaviti ta obisk, da bi povečal ne samo spoštovanje, temveč tudi prijateljstvo med našimi skupnostmi. Minilo je skoraj petdeset let, ko je 17. vrhovni patriarh Somdej Phra Wanarat (Pun Punnasiri) skupaj s skupino pomembnih budističnih menihov obiskal papeža Pavla VI. v Vatikanu, kar je predstavljalo dokaj pomemben obrat pri razvoju dialoga med našima verskima izročiloma. Ta gojen dialog je zatem omogočil papežu Janezu Pavlu II., da je uresničil svoj obisk v tem svetišču pri vrhovnem patriarhu Somdeju Phra Ariyavongsagatananu (Vasani Vasanu). Osebno sem imel čast sprejeti delegacijo menihov svetišča Wat Pho in njihov dar prevoda starodavnega budističnega rokopisa v jeziku pali, ki je sedaj shranjen v vatikanski knjižnici. To so majhni koraki, ki pomagajo pričevati ne samo po naših skupnostih, ampak tudi na tem našem svetu, ki je tako zelo obremenjen z razširjanjem in ustvarjanjem sporov in izključevanj, da je možna kultura srečanja. Ko imamo priložnost, da se priznamo in cenimo v naši različnosti, ponujamo svetu besedo upanja, ki je sposobna spodbuditi in podpreti tiste, ki jih ti spori najbolj prizadevajo. Priložnost kot je ta, nas spomnijo, kako pomembno je, da se verstva vedno bolj pokažejo kot svetilniki upanja ter spodbujevalci in poroki bratstva.V tem smislu se zahvaljujem temu ljudstvu, da so vse od začetka krščanstva na Tajskem, pred okoli štirimi stoletji in pol, katoličani, čeprav manjšinska skupina uživali svobodo pri izvajanju verske prakse in so veliko let živeli v harmoniji s svojimi budističnimi brati in sestrami.

Na tej poti medsebojnega zaupanja in bratstva želim potrditi svoje osebno in prizadevanje Cerkve za okrepitev odprtega in spoštljivega dialoga v službi miru in blagostanja tega ljudstva. Po zaslugi akademskih izmenjav, ki omogočajo večje medsebojno razumevanje, kakor tudi izvajanje kontemplacije in usmiljenja ter razločevanja, ki so tako zelo skupne našim izročilom, bomo lahko rastli v stilu dobrega sosedstva. Lahko bomo spodbudili med našimi verniki razvoj novih projektov dejavne ljubezni, ki bodo sposobni porajati in povečati konkretne pobude na poti bratstva, še posebej z najbolj ubogimi ter do našega skupnega doma, s katerim tako zelo grdo ravnamo. Na ta način bomo prispevali k oblikovanju kulture sočutja, bratstva in srečanja in sicer tako tukaj kot v drugih delih sveta. Prepričan sem, da bo ta pot še naprej dajala sadove in to v obilju.

Še enkrat se zahvaljujem Vaši svetosti za to srečanje. Molim, da boste napolnjeni z vsakršnim blagoslovom, za Vaše zdravje in za osebno blagostanje ter za Vašo veliko odgovornost pri vodstvu budističnih vernikov po poti miru in sloge.

Četrtek, 21. november 2019, 06:43