Papež Frančišek v Priskilinih katakombah v Rimu na praznik spomina vseh vernih rajnih Papež Frančišek v Priskilinih katakombah v Rimu na praznik spomina vseh vernih rajnih 

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (28. oktober – 2. november 2019)

V minulem tednu smo obhajali dva večja krščanska praznika: vse svete in spomin na verne rajne. Papež Frančišek je ob teh dveh priložnostih govoril o svetosti. Sicer pa je čez teden imel tudi nekaj srečanj.

Andreja Červek – Vatikan

Vsi sveti. Svetost je dar in klic

Na slovesni praznik vseh svetih, v petek, 1. novembra 2019, je papež Frančišek molil Angelovo češčenje z okna apostolske palače in vernikom na Trgu sv. Petra dejal, da je svetost dar in klic, zgled svetnikov pa nas spodbuja, naj jih posnemamo. »Svetniki in svetnice vseh časov, ki jih danes obhajamo vse skupaj, niso zgolj znamenja, oddaljena človeška bitja, nedosegljivi. Nasprotno, so osebe, ki so živele z nogami trdno na tleh; izkusili so vsakodnevni napor bivanja z njegovimi uspehi in neuspehi, v Gospodu so našli moč za to, da so se vedno ponovno dvignili in nadaljevali pot. Iz tega se razume, da je svetost cilj, katerega ni mogoče doseči le z lastnimi močmi, ampak je sad Božje milosti in našega svobodnega odgovora nanjo. Svetost je torej dar in klic.« Ker je Božja milost, torej dar, ga ne moremo kupiti ali zamenjati, ampak ga lahko samo sprejmemo. Svetost pa je tudi klic: »Je splošna poklicanost vseh nas kristjanov, Kristusovih učencev; je pot polnosti, ki jo je vsak kristjan poklican prehoditi v veri, ko stopa končnemu cilju naproti: dokončnemu občestvu z Bogom v večnem življenju.«

Spomin vseh vernih rajnih. V Božjih rokah

Papež Frančišek je v soboto, 2. novembra 2019, ko se spominjamo vseh vernih rajnih, v Priskilinih katakombah obhajal sveto mašo. V homiliji je poudaril, da je kristjanovo mesto v Božjih rokah: »Mesto kristjana je povsod. Mi nimamo privilegiranega mesta v življenju – nekateri ga hočejo imeti, so 'kvalificirani kristjani'. Vendar pa ti tvegajo, da bi ostali samo 'kvalificirani' in ne bi bili več kristjani. Kje je mesto kristjanov? 'Duše pravičnih so v Božjih rokah': Mesto kristjana je v Božjih rokah, tam, kjer On želi. V Božjih rokah, ki so ranjene; so roke njegovega Sina, ki je hotel ohraniti rane, da bi jih pokazal Očetu in posredoval za nas. Mesto kristjana je v Jezusovi prošnji k Očetu: v Božjih rokah, in tam smo varni. Naj se zgodi karkoli, tudi križ: tudi, naša identiteta pravi, da bomo hvaležni, če nas preganjajo, če vse hudo govorijo zoper nas; vendar pa če smo v Božjih rokah, ki so polne ran iz ljubezni, smo varni. To je naše mesto.«

Kateheza: Pavel gre v Makedonijo

Poglejmo še ostale dogodke, ki so se prejšnji teden zvrstili v Vatikanu. V sredo je na Trgu sv. Petra potekala običajna splošna avdienca. Papež je razlagal odlomek iz 16. poglavja Apostolskih del, v katerem beremo, kako se Pavel in Sila podata v Makedonijo. »Apostol se brez obotavljanja odpravi v Makedonijo, prepričan, da ga tja pošilja Bog. Pristane v Filipih, 'rimski koloniji' (Apd 16,12), ob cesti Egnatia, da bi pridigal evangelij. Pavel se tam ustavi za več dni. Njegovo bivanje zaznamujejo trije dogodki: evangelizacija ter krst Lidije in njene družine; Pavla skupaj s Silo primejo, potem ko izžene hudega duha iz sužnje, ki so jo izkoriščali gospodarji; spreobrnjenje in krst njunega ječarja in njegove družine.« Papež je povabil, naj »prosimo Svetega Duha za odprto srce, občutljivo za Boga in gostoljubno za brate in sestre, kakor je to bilo Lidijino srce, ter za drzno vero, kakor je Pavlova in Silova, in tudi za odprtost srca, kakor je to bilo ječarjevo, ki se je pustil dotakniti Svetemu Duhu.«

Tečaj o mednarodnem pravu za vojaške kaplane

S papežem so se v četrtek, 31. oktobra 2019, srečali katoliški vojaški kaplani in ordinariji, ki so se v Rimu udeležili tečaja o mednarodnem humanitarnem pravu. Sveti oče je izpostavil, da je treba zavrniti skušnjavo, da bi se drugega obravnavalo kot sovražnika, ki ga je treba uničiti, ne pa kot osebe, ki ji je dodeljeno dostojanstvo in ki jo je Bog ustvaril po svoji podobi. Ne sme se pozabiti, da je tudi sredi vojne »vsako človeško bitje neizmerno sveto«. Mednarodno humanitarno pravo vsebuje številna določila v zvezi z zaščito dostojanstva zapornikov, predvsem kar se tiče prava, ki se uporablja v primeru mednarodnih oboroženih konfliktov. »Etični temelj in ključna pomembnost teh norm za zaščito človeškega dostojanstva v tragičnem kontekstu oboroženih konfliktov pomenita, da se jih mora ustrezno in strogo spoštovati in uresničevati. To velja tudi v primeru zaprtih oseb, neodvisno od narave in težavnosti zločinov, ki so jih storili. Spoštovanja dostojanstva in fizične integritete človeške osebe se namreč ne sme izkazovati zaradi opravljenih dejanj, ampak gre za moralno dolžnost, h kateri je poklicana vsaka oseba in vsaka oblast.«

Fundacija Don Carlo Gnocchi

Papež Frančišek je v četrtek, 31. oktobra 2019, v dvorani Pavla VI. v avdienco sprejel člane fundacije Don Carlo Gnocchi, ki se posveča pomoči osebam s težkimi boleznimi, ki potrebujejo stalno oskrbo. V nagovoru je razmišljal o usposobljenosti in sočutju, ki sta bistvena pri njihovem delu ter zbrane spodbudil: »Ne naveličajte se služiti poslednjim na težki meji bolezni in posebnih potreb: tistim, ki se zaupno obračajo na vaše ustanove, skupaj s terapijami in najnaprednejšimi tehnikami za telo, podarite tudi zdravila za dušo, to je Božjo tolažbo in nežnost.«

Simpozij o vzgoji, človekovih pravicah in miru

V četrtek zvečer je papež Frančišek obiskal Papeško lateransko univerzo v Rimu, kjer se je udeležil sklepnega dela simpozija na temo 'Vzgoja, človekove pravice, mir. Sredstva medkulturnega delovanja in vloga verstev'. Zbranim je dejal, da mir, človeško dostojanstvo, vključevanje in udeležba dokazujejo, kako zelo je potreben »obsežen vzgojni dogovor«, ki je »zmožen posredovati ne samo znanja o tehničnih vsebinah, ampak prav tako in predvsem človeško in duhovno modrost, ki je sestavljena iz pravičnosti, poštenosti, krepostnega obnašanja ter je zmožna uresničiti se v konkretnem«. Mladi so velikokrat izključeni, ker predlagani cilji niso uresničljivi ali pa so mišljeni samo za zadovoljitev omejenih interesov. »Namesto da mladim generacijam pogojujemo pot v prihodnost, bi jim morali posredovati metodo, ki zna ovrednotiti izkušnjo, tudi negativno – in kaj je bolj negativnega od vojne in nasilja? Metodo, ki gleda dejstva v vzrokih in oblikuje sredstva za preseganje konfliktov in nasprotovanj.«

Homilija iz Doma sv. Marte: Upanje je zrak za kristjana

Med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte, v torek, 29. oktobra 2019, je papež Frančišek govoril o upanju in poudaril, da je upanje zrak, ki ga diha kristjan: »Zato je upanje krepost, ki se je ne vidi. Deluje spodaj. Vodi nas, da gledamo od spodaj. Ni lahko živeti v upanju, a rekel bi, da bi moralo biti zrak, ki ga diha kristjan, zrak upanja. Sicer ne bo mogel hoditi, ne bo mogel iti naprej, ker ne bo vedel, kam iti. Upanje – to je jasno – nam daje gotovost. Upanje ne razočara. Nikoli. Če ti upaš, ne boš razočaran. Treba se je odpreti temu Gospodovemu upanju, stegniti se proti tej obljubi. A pri tem vedeti, da Sveti Duh deluje v nas. Naj Gospod vsem nam dá to milost, da bi živeli v napetosti, v napetosti, a ne zaradi živčnosti in problemov, ne. V napetosti zaradi Svetega Duha, ki nas meče proti drugemu bregu in nas ohranja v upanju.«

Nedelja, 3. november 2019, 12:46