Papež med srečanjem z verskimi voditelji: Biti akterji in soodgovorni pri izgradnji kulture

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je spomnil, da je pred 125. leti, torej leta 1897, kralj Chulalongkorn, po katerem se univerza tudi imenuje, obiskal Rim in se srečal s papežem Leonom XIII. Bilo je prvič, da je voditelj nekrščanske države bil sprejet v Vatikanu. Spomin na ta dogodek po papeževih besedah spodbuja, da »prevzamemo protagonizem na poti dialoga in vzajemnega razumevanja«. In to bi se moralo zgoditi »v duhu bratske povezanosti, kar bi pomagalo končati mnoge oblike suženjstva, ki ostajajo v naših dneh«, pri čemer je papež posebej izpostavil trgovino z osebami.

Poudaril je, da je potreba po vzajemnem priznanju in spoštovanju, kakor tudi sodelovanje med verstvi, še bolj nujno za sodobno človeštvo. »Današnji svet se nahaja pred kompleksnimi problematikami, kot so ekonomsko-finančna globalizacija in njene resne posledice za razvoj lokalnih družb; nagli napredek, ki na videz pospešuje boljši svet, a obstaja skupaj s civilnimi konflikti: konflikti o migrantih, beguncih, zaradi hude lakote in vojnih konfliktov; in obstaja skupaj s propadanjem in uničevanjem našega skupnega doma.«

Kot je pripomnil papež, nas vse te situacije opozarjajo in opominjajo, da se nobeno verstvo in noben sektor naše človeške družine ne more razumeti ali uresničiti kot tuj ali imun glede na ostale. Vse to so situacije, ki zahtevajo, da si drznemo spletati nove načine za izgrajevanje sedanje zgodovine, ne da bi morali očrniti druge ali komur koli odtegniti spoštovanje. »Končali so se časi, ko je otoška logika lahko določala pristop k času in prostoru ter se uveljavljala kot verodostojno sredstvo za reševanje konfliktov. Danes je čas, da si pogumno zamislimo logiko srečanja in medsebojnega dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot vodilno smer ter vzajemno poznavanje kot metodo in kriterij. Na ta način lahko ponudimo novo paradigmo za razreševanje konfliktov ter prispevamo k večjemu razumevanju med osebami in k varovanju stvarstva. Mislim, da na tem področju verstva, kakor tudi univerze, lahko veliko ponudijo in prispevajo, ne da bi se pri tem morala odpovedati svojim posebnim značilnostim in darovom. Vse, kar počnemo v tem smislu je pomemben korak, da mlajšim generacijam zagotovimo njihovo temeljno pravico do prihodnosti in tako tudi služimo pravičnosti in miru. Samo tako jim bomo ponudili potrebna sredstva, da bodo oni sami protagonisti, ki ustvarjajo trajnostne in vključujoče življenjske sloge.«

Ta čas od nas zahteva, da postavimo trdne temelje, pričvrščene na spoštovanje in priznanje dostojanstva oseb, na pospeševanje celostnega humanizma, ki priznava in zagovarja zaščito našega skupnega doma, na odgovorno upravljanje, ki ščiti lepoto in obilje narave kot temeljno pravico do obstoja. »Velike verske tradicije sveta pričujejo o duhovni, transcendentni in skupni dediščini, ki lahko v tem smislu ponudi zanesljive prispevke, če se bomo le znali med seboj obogatiti in se srečati brez strahu,« je izpostavil papež.

Vsi smo poklicani biti pozorni na glas revnih okoli nas: izključenih, zatiranih, staroselskih ljudstev in verskih manjšin, a prav tako smo poklicani, da se ne bojimo ustvariti področij, ki se plaho že začnejo razvijati, kjer se bomo lahko povezali in skupaj delali. Istočasno se od nas zahteva, da prevzamemo dolžnost ter zaščitimo človeško dostojanstvo in spoštujemo pravico do vesti in verske svobode, da ustvarimo prostore, kjer se lahko ponudijo prepričanja, da »ni vse izgubljeno, kajti ljudje, ki so zmožni iti do skrajnega propada, so se sposobni tudi pobrati, se spet okleniti dobrega in poboljšati. In to brez kakršnihkoli psiholoških in družbenih vzrokov, ki bi vplivali nanje« (Laudato si’, 205).

Papež je izpostavil značilno lastnost Tajske, ki bi jo lahko 'izvozili' in podelili z drugimi območji naše človeške družine: »Vi spoštujete in skrbite za svoje ostarele, spoštujete jih in jim dajete prednostno mesto, kajti zagotavljajo vam potrebne korenine, da se vaš narod ne bi pokvaril, ko sledi določenim sloganom, ki izpraznijo in si prilaščajo dušo novih generacij. Z naraščajočo tendenco, ki hoče izkoreniniti vrednote in lokalne kulture, da bi vzpostavila en model, smo priča tendenci homogenizacije mladih, razkrajanja razlik njihovega izvora, spreminjanja mladih v subjekte za manipuliranje, narejene serijsko. Na ta način se povzroča uničenje kulture, ki je enako resna kot izginjanje živalskih in rastlinskih vrst. Še naprej pomagajte mladim odkrivati kulturno prtljago družbe, v kateri živijo. Mladim pomagati, da odkrivajo živo bogastvo preteklosti, se srečujejo z lastnimi koreninami, tako da se jih spominjajo, je resnično dejanje ljubezni do njih, upoštevajoč njihovo rast in odločitve, ki jih bodo morali sprejeti.«

Ves ta pogled nujno vključuje tudi vlogo vzgojnih ustanov, kot je ta univerza. Raziskovanje in znanje pomagata odpirati nove poti, da bi se zmanjšala neenakost med osebami, okrepila družbena pravičnost, zaščitilo človeško dostojanstvo, iskalo nove oblike mirnega reševanja konfliktov in ohranjalo vire, ki dajejo življenje naši zemlji. Papež je izrazil hvaležnost vsem učiteljem in profesorjem Tajske, ki si prizadevajo, da bi sedanjim in prihodnjim generacijam zagotovili sposobnosti, predvsem pa modrost njihovih prednikov, ki jim bo omogočila, da bodo soudeleženi v pospeševanju družbenega skupnega dobrega. »Dragi bratje,« je sklenil svoj govor papež Frančišek, »vsi smo člani človeške družine in vsak na svojem mestu je poklican, da je akter in soodgovoren dejavnik v izgradnji kulture, ki je osnovana na skupnih vrednotah, ki vodijo k edinosti, vzajemnemu spoštovanju in harmoničnemu sobivanju.«