Papež Frančišek: Kdor pozabi smrt, je že začel umirati

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče se v video sporočilu zaustavi ob smislu smrti: »Kakor se besede rodijo iz tišine in se vanjo vrnejo, medtem ko poslušamo njihov pomeni, enako se zgodi z življenjem.« Morda se to lahko sliši paradoksalno, pripomni papež, a »smrt je tista, ki omogoči, da življenje ostane živo«.

»Konec omogoča, da se lahko piše zgodba, da se lahko naslika slika, da se dve telesi objameta. A pozor, konec ni samo na koncu. Morda bi morali biti pozorni na vsak mali konec v vsakdanjem življenju. Ne samo konec neke zgodbe, za katero nikoli ne vemo, kdaj se bo končala, če ne na koncu vsake besede, na koncu vsake tišine, vsake strani, ki piše,« pojasni sveti oče in pripomni, da je samo življenje, ki se zaveda tega trenutka, dopolnjeno in trenutek naredi za večnega.

Papež tudi izpostavi, da nas smrt spominja, kako je nemogoče vse biti, razumeti in dojeti: »In to je klofuta naši utvari vsemogočnosti. Uči nas vstopati v odnos s skrivnostjo. Uči nas, da je od vedno iz vedno nekdo, ki nas podpira. Pred in po koncu.« Frančišek pojasni, da obstajajo tri smrti, ki s tem, da nas izpraznijo, napolnijo naše življenje: »Smrt vsakega trenutka, smrt ega in smrt sveta, ki daje prostor novemu svetu. Če smrt nima zadnje besede, je to zato, ker smo se v življenju naučili umirati za drugega.«