Papežev govor pred civilnimi oblastmi in diplomatskim zborom. Papežev govor pred civilnimi oblastmi in diplomatskim zborom. 

Papež tajskim oblastem: Čutiti medsebojno odgovornost in presegati razlike

Prvi dogodek med papeževim potovanjem v Tajsko je politične narave. Med srečanjem s predstavniki oblasti in civilne družbe je govoril o migracijskem pojavu, izpostavil pa tudi pomen pospeševanja prijateljstva in medverskega dialoga.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek se mudi na svojem 32. apostolskem potovanju, namenjenem azijskima državama Tajski in Japonski. Začenja ga v tajski prestolnici Bangkok, kamor je prispel včeraj (20. november 2019). Danes so na programu že prvi dogodki. Ob 9. uri po krajevnem času (ob 03.00 po srednjeevropskem) je papež bil sprejet v vladni hiši, sledilo je  srečanje s predsednikom tajske vlade, zatem pa še srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe ter diplomatskim zborom. Frančišek je govoril o globalnih problemih današnjega sveta, med drugim pa v ospredje postavil pojav migracije in izkoriščanja žensk in otrok.

Posnetek srečanja s predstavniki oblasti

Tajska, dežela gostoljubnosti

Za Tajsko je papež dejal, da je »dežela, bogata z mnogimi naravnimi čudesi«, predvsem pa je »varuhinja starodavnih duhovnih in kulturnih tradicij,« pri čemer je izpostavil gostoljubnost, ki jo – kot je zatrdil – »danes doživljam v prvi osebi in ki bi jo rad vzel za svojo, da bi pomnožil in povečal vezi velikega prijateljstva med narodi«.

Problemi našega sveta so globalni

Kot je nadaljeval, so »danes problemi, s katerimi se sooča naš svet, dejansko globalni; obsegajo vso človeško družino in terjajo večanje odločnega truda za mednarodno pravičnost in solidarnost med narodi«. Pomembno se mu je zdelo izpostaviti, da bo Tajska v teh dneh sklenila svoje obdobje predsedovanja Zvezi držav Jugovzhodne Azije (ASEAN), kar je izraz zgodovinskega zavzemanja v zvezi z najširšimi problemi, ki se nanašajo na narode celotnega jugovzhodnega azijskega območja in stalnega zavzemanja za pospeševanje političnega, ekonomskega in kulturnega sodelovanja v regiji.

Kot multikulturni narod, zaznamovan z raznolikostjo, Tajska že nekaj časa priznava pomembnost izgrajevanja harmonije in mirnega sobivanja med svojimi številnimi etničnimi skupinami, s tem da izkazuje spoštovanje in naklonjenost do različnih kultur, verskih skupin, filozofij in idej. Sedanja doba je zaznamovana z globalizacijo, ki je prepogosto razumljena v strogo ekonomsko-finančnih terminih ter nagnjena k odstranjevanju eksistencialnih potez, ki oblikujejo in ustvarjajo lepoto in dušo naših ljudstev. Konkretna izkušnja edinosti, ki spoštuje in sprejema razlike, pa služi za navdih in spodbudo vsem tistim, ki jim je pomembno, kakšen svet zapustiti prihodnjim generacijam.

Vlaganje v prijateljstvo in medverski dialog

Frančišek je izrazil naklonjenost do ustanovitve Etično-družbene komisije, v kateri sodelujejo predstavniki verskih tradicij v Tajski, z namenom, da bi se sprejelo njihov prispevek, duhovni spomin tajskega naroda pa ohranilo živega. V tem smislu bo papež srečal tudi vrhovnega budističnega patriarha, kar je znamenje pomembnosti in nujnosti pospeševanja prijateljstva in medverskega dialoga ter tudi znamenje dela za družbeno harmonijo in izgradnjo pravične, rahločutne in vključujoče družbe. Papež je želel osebno zagotoviti prizadevanje »male, a žive katoliške skupnosti« za ohranjanje in pospeševanje posebnih značilnosti Tajcev, o čemer govori tudi državna himna: mirni in prijazni, a ne bojazljivi; in s trdnim namenom, da se spoprimejo z vsem, kar zanemarja krik mnogih bratov in sester, ki hrepenijo, da bi bili osvobojeni jarma revščine, nasilja in nepravičnosti. Ta dežela ima ime »svoboda«. »Vemo, da je ta mogoča samo, če smo zmožni čutiti se soodgovorni drug za drugega in presegati vsako vrsto neenakosti. Treba je torej delati, da bi osebe in skupnosti lahko imele dostop do izobraževanja, dostojnega dela, zdravstvene oskrbe in bi na ta način dosegle minimalne in nujne ravni trajnosti, ki omogočajo celostni človeški razvoj,« je zatrdil papež.

Vprašanje migracije

V nadaljevanju se je zaustavil pri migracijskih gibanjih, ki so značilna za naš čas. Ne toliko zaradi mobilnosti kot take, ampak zaradi pogojev, v katerih se odvija, je migracija »pojav, ki predstavlja enega osnovnih moralnih problemov, h kateremu pristopa naša generacija«, je pojasnil in poudaril, da »se migracijske krize ne sme zanemarjati«. Sama Tajska, ki je znana po sprejemanju migrantov in beguncev, se je pred to krizo znašla zaradi prihoda beguncev iz sosednjih držav. »Upam, da bo mednarodna skupnost delovala z odgovornostjo in dolgoročnostjo, da bo lahko rešila probleme, ki vodijo k temu tragičnemu izhodu, in bo podprla varno, urejeno in regulirano migracijo. Da bi lahko vsak narod pripravil učinkovite ukrepe za zaščito dostojanstva in pravic migrantov in beguncev, ki se soočajo z nevarnostmi, negotovostmi in izkoriščanjem pri iskanju svobode in dostojnega življenja za svoje družine. Ne gre samo za migrante, gre tudi za obraz, ki ga želimo dati našim družbam,« je zatrdil papež Frančišek.

Problem izkoriščanja žensk in otrok

Pri tem se je navezal na problem izkoriščanja žensk in otrok: »V tem smislu mislim na tiste ženske in tiste otroke našega časa, ki so še posebej ranjeni, posiljeni in izpostavljeni vsaki obliki izkoriščanja, suženjstva, nasilja in zlorab.« Izrazil je svoje priznanje tajski vladi za prizadevanje, da bi izkoreninila ta pojav, ter tudi vsem osebam in organizacijam, ki neutrudno delajo za izkoreninjenje tega zla ter ponujajo pot dostojanstva. Papež je spomnil, da letos mineva 30. obletnica Konvencije o pravicah otrok in mladostnikov, ter dodal, da smo »povabljeni premišljevati in delovati odločno, vztrajno in hitro v zvezi s potrebo po zaščiti blagostanja naših otrok, njihovega družbenega in intelektualnega razvoja, dostopa do izobraževanja, kakor tudi njihove fizične, psihološke in duhovne rasti. Prihodnost naših narodov je na široko povezana z načinom, s katerim bomo našim otrokom zagotovili prihodnost dostojanstva.«

Potrebujemo oblikovalce gostoljubnosti

Papež je ob koncu govora izpostavil, da naše družbe danes potrebujejo »oblikovalce gostoljubnosti«: »Moške in ženske, ki skrbijo za celostni razvoj vseh ljudstev znotraj človeške družine, ki si prizadeva živeti v pravičnosti, solidarnosti in bratski harmoniji. Vi, vsak na svojem položaju, posvečate življenje prizadevanju, da bi služenje skupnemu dobremu lahko doseglo vse kotičke te države: in to je edna najžlahtnejših nalog, ki jih lahko ima oseba.«

Audio
Četrtek, 21. november 2019, 06:10