Papež mladim: 'Jaz lahko' mora vedno postati 'Mi skupaj lahko'

Otrokom in mladim, ki sodelujejo v projektu 'Jaz lahko', je papež govoril o pomenu skupnega prizadevanja za dobro skupnosti. Izpostavil je tesno povezanost glave, rok in srca pri vzgoji.

Andreja Červek – Vatikan

Vatikansko dvorano so dopoldne napolnili otroci in mladi ter njihovi starši in učitelji, ki so se v Rimu udeležili svetovnega srečanja Jaz lahko. Danes pa so se želeli srečati še s papežem Frančiškom, ki je poudaril pomen skupnega prizadevanja za druge: »Odvrnili ste pogled od telefonov in si zavihali rokave, da bi služili skupnosti. Pokazali ste, da samo umetna inteligenca ni zmožna dali tiste človeške topline, ki jo vsi potrebujemo.«

Jaz lahko je projekt, ki ga je na podlagi okrožnice Laudati si' pripravila zveza italijanskih katoliških šol (FIDAE) in ki želi poskusno vpeljati metodološki pristop, osredotočen na učenca oz. dijaka, s čimer bi se naj preseglo nekatere vidike togega tradicionalnega vzgojnega modela.

Mi lahko skupaj

Papež je izpostavil da sta v Svetem pismu lepota in dobrota med seboj tesno povezani, in sicer kot služenje drugim. Projekt, ki se navdihuje pri okrožnici Laudato si', pravilno pravi, da ne moremo biti mi sami brez drugega in brez drugih. »Ne smemo se slepiti in pasti v zanko ekskluzivnosti. Vi ste razumeli, da 'jaz lahko' mora vedno postati 'mi lahko skupaj'. Skupaj je lepše in učinkovitejše!« je dejal.

Skupaj z učitelji in s starši

Skupaj z učitelji, je nadaljeval Frančišek: »Poklicani smo oblikovati 'svetovno vzgojno vas', kjer vsak, ki v njej živi, sestavlja mrežo človeških odnosov, ki so najboljše zdravilo proti vsaki obliki diskriminacije, nasilja in bulizma. V tej veliki vasi je vzgoja prinašalka bratstva in ustvarjalka miru med vsemi narodi človeške družine ter tudi dialoga med njenimi verstvi.« In skupaj s starši, kar je po papeževih besedah ključno za uspeh vseh pobud. Starši ne le prispevajo h končni realizaciji, ampak istočasno tudi sodelujejo v vzgojnem procesu. Tudi odrasli se namreč lahko učijo od otrok.

Odvrniti pogled od telefona in si zavihati rokave

Papež se je ob koncu obrnil še na zbrane mlade in jim dejal, da v njih vidi »pogumno zaupanje«. »Zaupanje in pogum v projekt za okoljsko in družbeno izboljšavo, ki postaja konkretna; projekt, ki lahko pusti odtis. Prav ste izbrali: odvrnili ste pogled od telefona in si zavihali rokave, da bi služili skupnosti. In tudi telefone ste dali v služenje za ta namen. Ustvarjalnost in domišljija sta vašo pobudo naredili še bolj zanimivo. Pokazali ste, da samo umetna inteligenca ni zmožna dati tiste človeške topline, ki jo vsi potrebujemo.«

Samo z dajanjem smo lahko srečni

Frančišek je z odobravanjem izpostavil, da so imeli raje solidarnost, skupno delo in odgovornost, namesto mnogih drugih stvari, ki jim jih danes ponuja svet. »Dejansko je tako: določene stvari so zabavne za nekaj trenutkov, zatem pa je dovolj. To vaše skupno delo pa ti daje zadovoljstvo, ki ostaja znotraj tebe. To je tudi sad vzgojne metode, ki vključuje glavo, roke in srce, torej naše različne razsežnosti, ki so med seboj vedno povezane. In zato se mi tudi zdite bolj srečni od nekoga, ki ima vse, a ne želi ničesar dati. Samo preko dajanja lahko pridemo do sreče.«

Audio

Photogallery

Fotografije
Sobota, 30. november 2019, 14:30