Papež: Zapori so odsev naše družbene realnosti. Lažje je kaznovati kot pa vzgajati

Sveti oče se je srečal z udeleženci dvodnevnega seminarja o zaporniški pastorali. Pod naslovom »Celostni človeški razvoj in katoliška zaporniška pastorala« ga je organiziral Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Udeležili so se ga odgovorni za zaporniško pastoralo pri škofovskih konferencah ter predstavniki institucij, ki izvajajo različne projekte za zapornike.

Andreja Červek – Vatikan

Zapori - posledica egoizma in brezbrižnosti

Papež Frančišek je dejal, da je vsa Cerkev poklicana stalno prinašati Božje usmiljenje najranljivejšim in nezaščitenim, v katerih je navzoč sam Jezus. Izpostavil je, da je situacija zaporov še vedno »odsev naše družbene realnosti« in »posledica našega egoizma in brezbrižnosti, ki ju povzema kultura odmetavanja«. Z legalističnimi in nečloveškimi odločitvami, ki se upravičujejo z domnevnim iskanjem dobrega in varnosti, družba velikokrat vidi v izolaciji in zaprtosti osebe, ki deluje v nasprotju z družbenimi normami, zadnjo rešitev za probleme življenja neke skupnosti. Tako se upravičuje dejstvo, da se velika količina javnih sredstev namenja brzdanju prestopnikov, namesto da bi se zares iskalo pospeševanje celostnega razvoja oseb ter se s tem omejevalo okoliščine, ki zbujajo nedovoljena dejanja. »Lažje je kaznovati, kot pa vzgajati, zanikati nepravičnost, ki je navzoča v družbi, in oblikovati prostore, kamor se v pozabo zapira prestopnike, kot pa vsem državljanom ponuditi enake možnosti za razvoj,« je zatrdil papež.

Družbena vključitev in zagotavljanje priložnosti

Frančišek je opozoril, da zaporom neredko spodleti pri doseganju cilja, da bi pospeševali procese ponovnega družbenega vključevanja: »Zagotovo zato, ker nimajo na razpolago zadostnih sredstev, ki bi jim pomagala pri pristopanju k socialnim, psihološkim in družinskim problemom, ki so jih doživele zaprte osebe, ter tudi zaradi pogoste prenaseljenosti zaporov, kar iz njih naredi dejanske kraje razosebljanja. Nasprotno pa se ponovna dejanska družbena vključitev začne z zagotavljanjem priložnosti za razvoj, vzgojo, dostojno delo, dostop do zdravstvene oskrbe ter tudi z oblikovanjem javnih prostorov za civilno udeležbo.«

Preseči stigmatizacijo zapornikov

Kot je poudaril, so naše družbe danes poklicane, da »presežejo stigmatizacijo osebe, ki je naredila napako«. Namesto da bi ponudili pomoč in ustrezne vire za dostojno življenje, smo se navadili odmetavati, kot pa da bi upoštevali napor, ki ga oseba vlaga, da bi vrnila Božjo ljubezen v svojem življenju. Velikokrat se mora oseba, ki pride iz zapora, soočiti s svetom, ki ji je tuj in ki je ne vidi kot vredne zaupanja, tako da se jo celo izključi iz možnosti za delo, s katerim bi se lahko dostojno preživljala. Ko osebam preprečimo, da bi ponovno v polnosti živele svoje dostojanstvo, ponovno postanejo izpostavljene nevarnostim, ki spremljajo pomanjkanje priložnosti za delo, sredi nasilja in negotovosti.

Zakaj nalagati novo družbeno kazen?

»Kot krščanske skupnosti si moramo zastaviti eno vprašanje,« je zatrdil papež Frančišek. »Če so ti bratje in sestre že prestali kazen za hudo, ki so ga povzročili, zakaj se z zavrnitvijo in brezbrižnostjo na njihova ramena nalaga nova družbena kazen? V mnogih primerih je ta družbena nenaklonjenost dodaten razlog, da se jih izpostavi za ponovni padec v iste napake.«

Zaporniška pastorala je služba upanja

Udeleženci seminarja so med dvodnevnim srečanjem predstavili številne iniciative, s katerimi krajevne Cerkve pastoralno spremljajo zapornike, osebe, ki so kazen že prestale, in njihove družine. »Z navdihom Boga,« jim je dejal papež, »naj vsaka cerkvena skupnost sprejme svojo lastno pot ter tako ponavzoči Očetovo usmiljenje vsem tem bratom ter je odmev trajne poklicanosti, da bi vsak človek in vsaka družba na neomajen in odločen način delovala v prid miru in pravičnosti. Božja ljubezen, ki vas podpira in spodbuja v služenju najslabotnejšim, naj okrepi in poveča to službo upanja, ki jo vsak dan uresničujete med zaporniki. Boga prosim za vsako osebo, ki v velikodušni tišini služi tem bratom in v njih prepoznava Gospoda.«

Ohranjajte živo zvestobo Jezusu Kristusu

Izrazil je še naklonjenost do vseh iniciativ, s katerimi pastoralno pomagajo tudi družinam zapornikov in jih spremljajo v tem času velike preizkušnje. »S pričevanjem in služenjem, ki ju udejanjate, ohranjajte živo zvestobo Jezusu Kristusu. Da bomo na koncu svojega življenja lahko poslušali Kristusov glas, ki nas kliče in pravi: 'Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! […] Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili' (Mt 25, 34.40).«

Audio
Petek, 8. november 2019, 14:41