Papež: Ekonomija naj se vrne nazaj k etičnemu pristopu
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek je spomnil na srečanje z udeleženci Foruma Fortune-Time Global pred tremi leti, med katerim je izpostavil potrebo po bolj inkluzivnih in pravičnih ekonomskih modelih, ki vsaki osebi omogočajo, da ima dostop do virov tega sveta in da lahko uresničijo svoje potenciale. Forum 2016 je dopuščal izmenjavo idej in informacij, katerih namen je oblikovati bolj človeške ekonomije in prispevati k odpravi revščine na globalni ravni.
Svet za vključujoči kapitalizem je rezultat Foruma 2016. »Sprejeli ste izziv, da realizirate vizijo Foruma in poiščete načine, da bi kapitalizem postal bolj inkluzivno sredstvo za celostno človeško blaginjo. To prinaša preseganje izključujoče ekonomije in zmanjšanje razlike, ki ločuje večji del oseb od blaginje, ki jo uživajo nekateri (glej Evangelii gaudium, 53-55),« je dejal papež in nadaljeval, da višanje ravni revščine na svetovni lestvici kaže, kako neenakost presega usklajeno integracijo oseb in narodov. Kot je poudaril, je potreben in nujen ekonomski sistem, ki je pravičen, zanesljiv in zmožen odgovoriti na bolj radikalne izzive, pred katerimi se nahajata človeštvo in planet. »Spodbujam vas, da vztrajate na dolgi poti velikodušne solidarnosti in delujete za vrnitev ekonomije in financ k etičnemu pristopu, ki podpira človeška bitja (ibid., 58),« je zatrdil Frančišek.
Pogled na nedavno zgodovino, še posebej na finančno krizo 2008, nam dokazuje, da zdrav ekonomski sistem ne sme biti osnovan na kratkoročnih profitih in na račun razvoja in dolgoročnih proizvodnih, trajnostnih in družbeno odgovornih investicijah.
Res je, da je podjetniška dejavnost »žlahten poklic« in »lahko je zelo rodoviten način podpore področju, na katerem deluje, predvsem če doume, da je ustvarjanje delovnih mest nujni delež njegove službe za skupno dobro« (Laudato si’, 129). Vendar pa, kot je spomnil sv. Pavel VI., se pravi razvoj ne more omejiti na zgolj ekonomsko rast, ampak mora pospeševati podporo vsakega človeka in vsega človeka (Populorum progressio, 14). »To pomeni mnogo več kot usklajevati obračune, izboljšati infrastrukture ali ponuditi večjo raznovrstnost potrošnega blaga,« je izpostavil papež. »Prej pomeni prenovo, očiščenje in okrepitev veljavnih ekonomskih modelov, ki so osnovani na našem osebnem spreobrnjenju in velikodušnosti v odnosu do oseb v stiski. Ekonomski sistem, ki je brez etičnih skrbi, ne vodi v pravičnejši družbeni red, ampak vodi v kulturo 'uporabi in odvrzi' potrošnega blaga in odpadkov. Nasprotno pa, ko priznamo moralno razsežnost ekonomskega življenja, ki je eden od mnogih vidikov družbenega nauka Cerkve, ki se mora v celoti spoštovati, smo zmožni delovati z bratsko ljubeznijo, s tem da želimo, iščemo in branimo dobro vseh in njihov celostni razvoj.«
Cilj Sveta za vključujoči kapitalizem je »razširiti na vse priložnosti in koristi našega ekonomskega sistema«. »Vaši napori nas spominjajo, da so tisti, ki se trudijo v ekonomskem in trgovskem svetu, poklicani služiti skupnemu dobremu, s tem da si prizadevajo za rast dobrin tega sveta in da vsem omogočijo dostop do njih (glej Evangelii gaudium, 203). Skratka, ne gre samo za 'imeti več', ampak za 'biti več'. Kar je treba, je globoka prenova srca in misli, da bo človeška oseba tako lahko vedno postavljena v središče družbenega, kulturnega in ekonomskega življenja.«
Papež je članom Sveta izrazil hvaležnost in priznanje za njihovo delo: »Vaša navzočnost tukaj je torej znamenje upanja, kajti prepoznali ste vprašanja, h katerim je naš svet poklican pristopiti, ter imperativ odločnega delovanje za izgradnjo boljšega sveta. Izražam vam svojo hvaležnost za vaše prizadevanje za pospeševanje pravičnejše in bolj človeške ekonomije, ki je v liniji s temeljnimi načeli družbenega nauka Cerkve in upošteva celotno osebo, kakor tudi sedanje in prihodnje generacije. Inkluzivni kapitalizem, ki ne pušča zadaj nikogar, ki ne odvrže nobenega od naših bratov in sester, je žlahtna težnja, vredna vaših najboljših naporov.«
