Pri papežu udeleženci generalnega kapitlja Reda Marijinih služabnikov
Andreja Červek – Vatikan
Red Marijinih služabnikov je nastal v Firencah v 13. stoletju iz skupine t. i. sedem svetih ustanoviteljev, ki so se ukvarjali s trgovino in prostovoljstvom. Osrednje jedro njihove karizme je povezano s posvetitvijo Devici Mariji. »Osebno posvetitev Mariji živite kakor vsakodnevno prizadevanje za osvojitev stila, kakršnega posreduje Sveto pismo. Tudi teološko-pastoralni študij lika Marije iz Nazareta je za vas sestavni del poklicanosti, ki jo posredujete preko učenja na Papeški teološki fakulteti Marianum,« zapiše papež Frančišek v govoru.
Marijini služabniki pričujejo o evangeliju tudi na področju apostolata in misijonstva, kjer se prav tako navdihujejo pri Devici Mariji, predvsem pri posnemanju njenih štirih drž. Ko po oznanjenju gre pomagat Elizabeti; ko na svatbi v Galileji pri Jezusu doseže, da naredi znamenje in vodo spremeni v vino; ko ostane polna vere in bolečine ob vznožju Jezusovega križa; in ko med zadnjo večerjo moli z apostoli v pričakovanju Svetega Duha.
Sedem svetih ustanoviteljev Reda Marijinih služabnikov »je znalo živeti goro in mesto«. »Okrepljeni z izkušnjo Boga, sestopijo globlje v zgodovino kot notranje prenovljeni. Tako lahko živijo evangelij, ko se odzivajo na potrebe ljudi, bratov in sester, ki prosijo, naj se jih sprejme, podpira, spremlja, se jim pomaga na poti njihovega življenja.« Tudi Marijini služabniki, ko podoživijo njihovo posebno človeško in poklicno izkušnjo, postajajo vedno bolj »možje upanja, zmožni razpršiti strahove, ki včasih mučijo srce, tudi v redovni skupnosti«. Kot primer papež navede pomanjkanje poklicev v določenih delih sveta in napor pri zvestobi Jezusu in evangeliju v nekaterih skupnostnih ali družbenih kontekstih. »Gospod, samo On, vam omogoča, da lahko s pomočjo svetosti življenja kamorkoli ponesete navzočnost upanja in pogled zaupanja, pri tem pa najdete in ovrednotite mnoge klice pozitivnosti,« spodbudi Frančišek.
»Biti možje upanja pomeni gojiti dialog, občestvo in bratstvo, ki so profili svetosti … Biti možje upanja pomeni najti pogum pred nekaterimi današnjimi izzivi,« pri čemer kot primer navede odgovorno uporabo sredstev komunikacije, ki prinašajo pozitivne novice, a lahko tudi uničijo dostojanstvo oseb, oslabijo duhovni zagon in ranijo bratsko življenje. Po papeževih besedah gre za vzgojo za evangeljsko uporabo teh sredstev. Drug izziv, ki ga navede, je multikulturnost. Katoliške redovne skupnosti so v tem smislu nedvomno postale laboratoriji. Seveda ne brez problemov, pa vendar vsem ponujajo jasno znamenje Božjega kraljestva. »Ni lahko živeti v harmoniji človeških razlik, a to je mogoče in to je tudi razlog veselja, če pustimo prostor Svetemu Duhu,« zapiše papež in ob koncu izrazi upanje, da bi skupnosti Marijinih služabnikov bile »znamenje univerzalnega bratstva, šole sprejemanja in integracije, kraji odprtosti in odnosov. S tem pričevanjem boste pomagali oddaljiti ločitve in ovire, predsodke večvrednosti ali manjvrednosti, kulturne, etnične in jezikovne ograde, zidove ločitve.«
