Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. 

Papež med opoldansko molitvijo: Pristna vera se izraža v drži služenja

Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangeljski odlomek (prim. Lk 17,5-19) predstavlja tematiko vere, v katero jo je uvedla prošnja apostolov: ''Pomnôži nam vero!'' (v. 6). Lepa molitev je to, ki jo moramo večkrat moliti čez dan: »Gospod pomnôži v meni vero!«. Jezus odgovori z dvema podobama, z gorčičnim zrnom in razpoložljivim služabnikom.« S temi besedami je papež Frančišek potem, ko je v baziliki daroval sveto mašo ob začetku škofovske sinode za področje Panamazonije, na Trgu sv. Petra začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov na današnjo 27. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

»Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna« (v. 6). Murva je robustno drevo, dobro zakoreninjeno v zemljo in ki kljubuje vetrovom. Jezus torej hoče dati razumeti, da vera, čeprav je majhna, ima lahko moč celo izruvati murvo. In zatem presaditi jo v morje, ki je še bolj neverjetno. Toda nič ni nemogoče tistemu, ki ima vero, saj se ne zanaša na svojo moč, temveč na Boga, ki lahko stori vse.

Vera kot gorčično seme

Vera, ki je primerljiva z gorčičnim semenom, je vera, ki ni naduta, zaverovana vase, se ne pretvarja, da je velik vernik, ne!  To je vera, ki v svoji ponižnosti čuti veliko potrebo po Bogu in se mu v svoji majhnosti z zaupanjem izroči. To je vera, ki nam da sposobnost gledati z zaupanjem na menjavajoče se dogodke življenja, ki nam pomaga sprejeti tudi poraze in trpljenje v zavesti, da zlo nima, ne bo nikoli imelo zadnje besede.

Pristna vera se izraža v drži služenja 

Kako lahko vemo, da imamo res vero, torej, če je naša vera, čeprav majhna, pristna, čista in zdrava. To nam razloži Jezus, ko nakaže, kakšno je merilo za vero: služenje. To stori s priliko, ki se na prvi pogled zdi malo čudna, saj predstavi lik gospodovalnega in brezčutnega gospodarja. Ampak ravno ta način gospodarjevega obnašanja izpostavi to, kar je pravo središče prilike, torej razpoložljiva drža služabnika. Jezus hoče reči, da je veren človek takšen  do Boga, da se torej brez računov ali zahtev popolnoma prepusti njegovi volji.

»Nekoristni služabniki smo«

Ta drža do Boga se vidi tudi po načinu obnašanja v skupnosti. Vidi se v veselju služenja drug drugemu in da se že v tem najde svoje plačilo in ne v priznanjih ali zaslužkih, ki lahko iz tega pridejo. To je to, kar nas Jezus uči na koncu pripovedi: »Ko  ste naredili vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹« (v. 10).

Nekoristni služabniki, torej brez pričakovanj zahvale ali brez skritih zahtev. »Nekoristni služabniki smo«, je izraz ponižnosti in razpoložljivosti, ki tako zelo dobro dene Cerkvi in vabi k pravilni drži za delo v njej, torej ponižno služenje, o katerem nam je dal zgled sam Jezus, ko je umil noge učencem (prim. Jn 13,2-17).

Prošnja k Devici Mariji

Devica Marija naj nam pomaga iti po tej poti, saj je žena vere. Nanjo se obračamo na predvečer praznika Kraljice rožnega venca v občestvu z verniki, ki so zbrani v Pompejih za tradicionalno priprošnjo.

Nedelja, 6. oktober 2019, 13:00