Papež Frančišek: "Medicina je v službi človeka, vsega človeka, vsakega človeka." Papež Frančišek: "Medicina je v službi človeka, vsega človeka, vsakega človeka." 

Papež Frančišek: Vsak kliničen primer naj je človeško srečanje

Medicine se ne sme izrabljati za pomoč pri samomoru ali za neposredno povzročanje smrti z evtanazijo, je bil eden od poudarkov papeževega govora med srečanjem s člani italijanske zveze zdravnikov kirurgov in zobozdravnikov. Medicina je namreč v službi človeka, je izpostavil papež Frančišek.

Andreja Červek – Vatikan

Medicina je v službi človeka, vsega človeka, vsakega človeka

Medicina po svoji definiciji služi človeškemu življenju in je zato »bistveno in nenadomestljivo povezana z osebo v njeni duhovni in materialni celovitosti, v njeni individualni in družbeni razsežnosti. Medicina je v službi človeka, vsega človeka, vsakega človeka.« Zdravniki so po papeževih besedah prepričani o tej resnici, na podlagi zelo dolge tradicije, ki izvira iz same hipokratske intuicije. »In ravno iz tega prepričanja izvirajo vaše upravičene skrbi v zvezi s pastmi, ki jim je izpostavljena današnja medicina,« je pripomnil.

Vstopati v odnos s pacientom

Vedno se je treba spomniti, da je bolezen nekaj več kot samo klinično dejstvo, ki se ga lahko zdravstveno opiše. Kot je izpostavil papež, je bolezen »vedno stanje osebe, bolnika; in s tem pogledom, ki je celostno človeški, so zdravniki poklicani vstopati v odnos s pacientom: upoštevajoč zato njegovo edinstvenost kot osebe, ki ima neko bolezen, in ne zgolj primera te bolezni, ki jo ima ta pacient. Pri zdravnikih gre za to, da poleg potrebne tehnično-poklicne kompetence imajo tudi kodeks vrednot in pomenov, s katerim dajejo smisel bolezni in lastnemu delo ter iz vsakega posameznega kliničnega primera naredijo človeško srečanje.«

Bolnika spremljati

Pred kakršno koli spremembo v medicini in družbi, ki jo zazna, je pomembno, da zdravnik ne izgubi izpred oči edinstvenosti vsakega bolnika, z njegovim dostojanstvom in krhkostjo. »Moški ali ženska, ki ga je treba spremljati zavestno, inteligentno in s srcem, predvsem v najtežjih situacijah. S takšno držo se lahko in se mora zavrniti skušnjavo – vpeljano tudi s zakonodajnimi spremembami –, da bi se medicino izrabljalo za podpiranje morebitne želje po smrti bolnika ter bi se s tem preskrbelo pomoč pri samomoru ali neposredno povzročilo smrt z evtanazijo,« je poudaril papež Frančišek.

Etična razsežnost zdravstvenega poklica

»Gre za odločne poti pred izbirami, ki niso, kakor bi se to morda zdelo, izrazi svobode osebe, kadar kot možnost vključujejo odmetavanje bolnika ali pa lažno sočutje pred prošnjo, da se jim pomaga predčasno povzročiti smrt,« pri čemer se je papež skliceval na Novo listino zdravstvenih delavcev: »Ne obstaja pravica do arbitrarnega razpolaganja z lastnim življenjem, zato noben zdravnik ne sme biti izvršilen varuh neobstoječe pravice.« Frančišek je spomnil na sv. Janeza Pavla II., ki je dejal, da se je odgovornost zdravstvenih delavcev danes »silno povečala in najde svoj najgloblji navdih in svojo najmočnejšo oporo v svoji notranji in neizogibni etični razsežnosti zdravstvenega poklica, kot je to že priznavala stara in vedno sodobna Hipokratova prisega, po kateri je vsak zdravnik dolžan, da se obveže za absolutno spoštovanje človeškega življenja in njegove svetosti« (Evangelium vitae, 89).

Audio
Petek, 20. september 2019, 13:17