Papež Frančišek: Na nebeškem pragu nas čaka Mati

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Glagola poveličuje in se raduje

Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeliju, na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, sveta Devica moli z besedami: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« (Lk 1,46-47) Poglejmo glagola v tej molitvi: poveličuje in se raduje. Raduje se takrat, ko se zgodi tako lepa stvar, da ni dovolj, da se veseli znotraj, v duhu, ampak se želi izraziti srečo z vsem telesom: tedaj se raduje. Razlog za Marijino radost je Bog. Kdove, če se je tudi nam kdaj zgodilo, da smo se radovali zaradi Gospoda: radujemo se zaradi uspeha, ki smo ga dosegli, zaradi lepe novice, ki smo jo izvedeli, vendar pa nas danes Marija uči, naj se radujemo v Bogu, ker on, Bog, dela »velike reči« (prim. v. 49).

Če želimo biti srečni, moramo na prvo mesto postaviti Boga

Na velike reči spominja drugi glagol: poveličevati. Poveličevati namreč pomeni poviševati določeno stvarnost zaradi njene veličine, zaradi njene lepote … Marija povišuje Gospodovo veličino, slavi ga tako, da pove, da je On resnično velik. V življenju je pomembno iskati velike reči, sicer se izgubljamo zaradi mnogih malenkosti. Marija nam kaže, da moramo, če želimo, da bi bilo naše življenje srečno, na prvo mesto postaviti Boga, saj je le On velik. Kolikokrat pa namesto tega živimo tako, da se poganjamo za nekoristnimi stvarmi: predsodki, zamere, rivalstvo, zavist, utvare, nepotrebne materialne dobrine … Koliko omejenosti duha v življenju! Marija nas danes vabi, naj povzdignemo pogled k »velikim rečem«, ki jih je Gospod storil v njej. Tudi v nas, v vsakem izmed nas, Gospod dela velike reči. Potrebno jih je prepoznati, se radovati in poveličevati Boga zaradi teh velikih reči.

Danes gledamo Marijo in vidimo cilj

Danes praznujemo »velike reči«. Marija je vzeta v nebo: majhna in ponižna, prva prejme najvišjo slavo. Ona, ki je stvaritev, ena izmed nas, pride v večnost z dušo in telesom. In tam nas čaka, kakor mati čaka, da se otroci vrnejo domov. Božje ljudstvo ji vzklika: »vrata nebeška«. Mi smo na poti, romarji proti domu tam zgoraj. Danes gledamo Marijo in vidimo cilj. Vidimo, da je bila stvaritev vzeta v slavo vstalega Jezusa Kristusa, in ta stvaritev ni mogla biti druga kot ona, Odrešenikova Mati. Vidimo, da je v raju skupaj s Kristusom, novim Adamom, tudi ona, Marija, nova Eva, in to nas tolaži in nam daje upanje na našem zemeljskem romanju.

Na nebeškem pragu nas čaka Mati

Praznik Marijinega vnebovzetja je povabilo za vse nas, posebej za tiste, ki jih pestijo dvomi in žalost ter živijo s pogledom, uprtim v tla, ki ne zmorejo dvigniti pogleda. Glejmo v višave, nebo je odprto; ne vliva strahu, ni več oddaljeno, saj nas na nebeškem pragu čaka Mati. Ona je naša mati. Ljubi nas, se nam smehlja in nam hitro pride na pomoč. Kakor vsaka mati, želi najboljše za svoje otroke in nam pravi: »Dragoceni ste v Božjih očeh; niste ustvarjeni za majhna zadovoljstva sveta, ampak za veliko veselje v nebesih.« Da, saj je Bog veselje, ne čemernost. Bog je veselje. Dopustimo, da nas Marija prime za roko. Vsakič, ko vzamemo v roke rožni venec in jo molimo, storimo korak naprej proti velikemu cilju življenja.

Marija naj nam pomaga gledati tja, kjer je naš pravi dom

Dopustimo, da nas pritegne resnična lepota, ne dovolimo, da bi nas posrkale malenkosti življenja, ampak izberimo veličino nebes. Sveta Devica, Vrata nebeška, naj nam pomaga gledati na vsak dan z zaupanjem in veseljem tja, kjer je naš pravi dom; kjer je Ona, ki nas čaka kot mati.