Umrl kard. Sardi. Papež: Dober in čuječ služabnik

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče  se v luči vere Bogu zahvaljuje za »zgledno pričevanje pokojnega kardinala, ki je večji del svojega življenja namenil služenju Svetemu sedežu: svojega duhovniškega duha, svojo teološko usposobljenost, svoje razumske sposobnosti in modrost, ki jih je uporabljal pri vztrajnem in razsodnem delu, s katerim je dal pomemben prispevek k učenju sv. Pavla VI., Janeza Pavla I., sv. Janeza Pavla II. in Benedikta XVI.«. Frančišek se s svojo molitvijo pridružuje mnogim vernikom, ki so vsak dan pristopali k oltarju vatikanske bazilike, kjer je kardinal obhajal mašo. »Zvest svojemu škofovskemu geslu 'Esto vigilans', je bil dober in čuječ služabnik, zato zaupamo, da je v spremstvu Device Marije, sv. Petra in Pavla in svetega škofa Guida Di Acquija, sprejet na večno nebeško gostijo,« zapiše papež.

Proti srečanju s Kristusom

Pogrebna maša za pokojnega kard. Sardija je potekala danes, 15. julija, v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Daroval jo je kard. Tarcisio Bertone skupaj z ostalimi kardinali, nadškofi in škofi. Na koncu svete maše je obred poslednjega priporočanja in slovesa vodil papež Frančišek.

Kard. Bertone je med homilijo dejal, da nas smrt škofa-kardinala postavlja pred skrivnost smrti, ki ne gleda v obraz nikomur, ne glede na starost, službo ali nalogo. »Tako nenadna smrt kard. Paola Sardija se nas globoko dotika in postaja razlog za meditacijo in izpraševanje vesti o smislu življenja, o veličini in krhkosti našega življenja: o veličini za poklicanost v duhovništvo, zakrament ljubezni Kristusa Pastirja; o krhkosti, kajti pritrjeno je na nit časa in drobec materije, kar je naše čudovito telo.« Soodvisnost med materijo in duhom, med dušo in telesom, kar je težavna naloga našega življenja v tem svetu, vse do popolne zrelosti samoobvladovanja, vse do popolne podobe Kristusa, ki raste v nas, je postavljena na preizkušnjo z nepričakovano smrtjo. A kot je izpostavil kard. Bertone, »se življenje vsakega kristjana, predvsem življenje vsakega duhovnika, v svoji notranji globini iz dneva v dan pripravlja na ta trenutek, na to končno srečanje s Kristusom […] Z drugimi besedami, mi hodimo proti smrti, proti luči, oblikujemo se za smrt, ko bomo prevzeli svojo dokončno fizionomijo,« je dejal kard. Bertone.

Življenjska pot kard. Sardija

Kard. Paolo Sardi se je rodil 1. septembra 1934 v kraju Ricaldone na severu Italije. Odraščal je v preprostem in zdravem okolju, kjer se je živelo evangeljske vrednote. Še mlad je vstopil v škofijsko semenišče v Acquii, zatem pa obiskoval torinsko semenišče v Rivoliju. Šolanje je nadaljeval s študijem teologije na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1958. Končal je še študij kanonskega prava na Gregoriani, zatem pa se je vrnil v domačo škofijo in v tamkajšnjem semenišču poučeval moralno teologijo. Istočasno se je posvečal pastoralnemu delu v nekaterih župnijah. Ta neposreden stik z ljudmi je postal temeljnega pomena za vse njegovo duhovniško življenje. Leta 1976 je bil poklican v službo na državno tajništvo, kjer je ostal vsa naslednja leta. Leta 1990 je postal vodja urada za splošne zadeve. Ves čas se je posvečal tudi pastoralnemu služenju in vrsto let vsako jutro v baziliki sv. Petra daroval mašo na oltarju, kjer je pokopan Janez XXIII. Leta 1996 je bil imenovan za naslovnega nadškofa v Sutriju in postal apostolski nuncij s posebnimi zadolžitvami. 6. januarja 1997 mu je škofovsko posvečenje podelil Janez Pavel II. Leta 2004 je postal vicekamerleng in v tej vlogi sodeloval pri konklavu aprila 2005, med katerim je bil izvoljen Benedikt XVI. Leta 2010 je postal kardinal. Službo vicekamerlenga je opravljal do 2014 in torej sodeloval pri izvolitvi papeža Frančiška.

S smrtjo kard. Sardija, kardinalski zbor šteje 219 članov. 120 je volivcev, 99 pa jih v primeru konklava ne more voliti novega papeža.