S papežem Frančiškom skozi minuli teden (10.–15. junij 2019)

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza: Enost skupnosti

Kateheza med splošno avdienco je govorila o Apostolskih delih, v ospredju pa je bil Matija, ki je bil izžreban na mesto Juda in se je pridružil enajstim apostolom. »Tako se obnovi telo dvanajsterih, kar je znamenje občestva, saj občestvo vedno premaga ločitve, osamitev, miselnost, ki absolutizira zasebni prostor; je znamenje, da je občestvo prvo pričevanje, ki ga dajo apostoli. Jezus jim je rekel: 'Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen' (Jn 13,35).« Sveti oče je pojasnil, da dvanajsteri v Apostolskih delih izražajo Gospodov slog: »So pričevalci, potrjeni s Kristusovim odrešenjskim delom. Svetu ne kažejo svoje domnevne popolnosti, ampak po milosti enosti pustijo, da pride v ospredje Drugi, ki že živi na nov način med svojim ljudstvom – to je Gospod Jezus. Apostoli izberejo življenje pod gospostvom Vstalega v enosti med brati, kar postane edino možno ozračje pristnega darovanja sebe.« Papež Frančišek je dejal, da »tudi mi moramo ponovno odkriti lepoto pričevanja Vstalega, izstopiti iz avotreferenčnih drž, nehati zadrževati Božje darove in ne podlegati povprečnosti. Strnjenost apostolskega zbora kaže, da sta v DNA krščanske skupnosti enost in svoboda od sebe, ki omogočata, da se ne bojimo raznolikosti, da se ne navezujemo na stvari in darove in da postanemo martyres, torej svetli pričevalci živega Boga, ki deluje v zgodovini.«

Zastonjskost Božje ljubezni

S svetim očetom so se srečali letališki kaplani in pastoralni delavci v civilnem letalstvu. Kot je dejal, je njihovo poslanstvo »prinašati besedo in navzočnost Kristusa, ki edini pozna tisto, kar je v srcu vsakega človeka; prinašati vsem, vernim in 'poganom' evangelij nežnosti, upanja in miru«: »Na letališčih ste predvsem navzočnost zastonjskosti. Predstavljate zastonjskost Božje ljubezni v okolju, kjer se vsi nahajajo ali zaradi dela ali ker potujejo iz različnih razlogov. V tem kontekstu vi ponujate – na zelo spoštljiv in diskreten način – možnost za križanje z 'Božjim zdaj'. Kajti tisti dan, tista ura srečanja je neponovljiva realnost, vi pa ste dobri v povezovanju priložnosti, ki se vam ponujajo, da se približate osebam z domišljijo pastoralne ljubezni: vodstvu, zaposlenim in različnim delavcem ter tudi potnikom. Vaše pričevanje in sporočilo, ki ga dajete 'tukaj in zdaj', lahko pusti znamenje, ki traja vse življenje, in to ravno z močjo zastonjskosti.«

Poleg tožbe in joka obstajajo tudi glasovi upanja in tolažbe

Papež Frančišek je med srečanjem s člani ROACO, združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam, govoril o upanju, ki ga prinaša delo za mlade: »Skupaj s to tožbo in jokom boste v teh dneh slišali tudi glasove upanja in tolažbe. To so odmevi neutrudnega dela in dejavne ljubezni, ki je mogoča tudi preko vsakega med vami in preko ustanov, ki jih predstavljate. Izraža obličje Cerkve in prispeva k njenemu življenju, predvsem z gojenjem upanja za mlade generacije. Mladi imajo pravico, da slišijo oznanjevanje privlačne in zahtevne Kristusove besede. […] Ko srečajo pristnega in verodostojnega pričevalca, jih ni strah iti za njim in se spraševati o svoji poklicanosti. Prosim vas, da nadaljujete s prizadevanjem in ga še povečate, da bodo v državam in v situacija, kjer delate, mladi lahko rasli v človečnosti, svobodni od vsake ideološke kolonizacije, z odprtim srcem in mislimi; pri tem pa bodo spoštovali svoje narodne in cerkvene korenine ter želeli sadove miru in blaginje, ki ne pušča zadaj nikogar in nikogar ne diskriminira.«

Papež pozdravil člane sveta Mednarodne drsalne zveze

Članom sveta Mednarodne drsalne zveze je papež dejal: »Tradicionalno je drsanje inkluziven šport, ki more premagati družbene ovire ter je dostopen osebam vseh starosti. Želel bi spodbuditi vaša prizadevanja za to, da bi zagotovili, da bi veselje nad drsanjem zaznamovalo tudi pomembne tekmovalne dogodke. Medtem ko želite vključiti v ta šport vedno več mladih, zaupam, da bi jim vaše vodstvo, preko borbenosti, pomagalo pri zorenju v dejavne člane družbe kot celote. Vrednote spoštovanja, poguma, altruizma, ravnovesja in samoobvladovanja, ki se jih nauči v športu, so dragocena priprava na uspešen izid v tekmi življenja. Namen športa, z eno besedo, je vedno biti v službi človeštva.«

Nuncij je Božji človek

Papež Frančišek se je sestal s papeškimi predstavniki, ki so se od 12. do 15. junija mudili na srečanju v Vatikanu. Udeležilo se ga je 98 apostolskih nuncijev in 5 stalnih opazovalcev. Sveti oče jim je v govoru, ki so ga prejeli v branje, spregovoril o desetih temeljnih lastnostih nuncija in jih imenoval neke vrste dekalog, ki je namenjen tudi njihovim sodelavcem ter vsem škofom, duhovnikom in posvečenim. Nuncij je Božji človek, človek Cerkve in predstavnik papeža, med ostalimi lastnostmi pa papež navede še apostolsko gorečnost, spravo, iniciativnost, pokorščino, molitev, dejavno ljubezen in ponižnost.

Pogrebna maša za kard. Kalengo

Papež Frančišek je v soboto v baziliki sv. Petra daroval pogrebno sveto mašo za msgr. Léona Kalenga Badikebele, apostolskega nuncija v Argentini, ki je umrl v Rimu 12. junija. Somaševali so tudi papeški predstavniki, ki so bili v teh dneh zbrani na srečanju v Vatikanu. Sveti oče je v homiliji poudaril, da nas življenje uči, kako naj se poslavljamo.

Podnebna kriza od nas zahteva odločno delovanje

V Vatikanu je 13. in 14. junija potekalo srečanje vodilnih svetovnih naftnih družb. Organiziral ga je Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju na temo Energetska preusmeritev in varstvo skupnega doma. Udeležence je nagovoril tudi papež Frančišek in poudaril, da nas čas priganja. Premišljevanja morajo iti čez navadno proučevanje, kaj bi se lahko storilo. Osredotočiti se je treba na to, kaj je treba storiti. »Ne moremo si dovoliti razkošja in čakati na druge ali pa dati prednosti kratkoročnim ekonomskim ugodnostim. Podnebna kriza od nas zahteva odločno delovanje, tukaj in zdaj, in Cerkev je v celoti pripravljena narediti svoj del. Danes je potreben radikalen energetski prehod, da bi rešili naš skupen dom. Še ostaja upanje in še imamo čas, da se izognemo najslabšim posledicam podnebnih sprememb, pod pogojem hitrega in odločnega delovanja, saj vemo, da ljudje, ki so zmožni škodovati si vse do skrajnosti, lahko tudi presežejo sebe in ponovno izberejo dobro« (glej Laudato si', 161).

Mladi želijo, da smo jim blizu

»Mladi želijo, da smo jim blizu,« je dejal papež Frančišek med srečanjem z udeleženci generalnega kapitlja Reda Presvete Trojice. »Mladi vas želijo imeti kot tovariše na poti, da skupaj iščete vodnjake žive vode, da bi lahko popolnoma potešili žejo, ki jo čutijo mnogi med njimi. Bližina je edina stvar, ki lahko v evangeljskem smislu zagotovi rodoviten odnos z mladimi. Odprite mladim svoje hiše in skupnosti, da bodo lahko z vami delili vašo molitev in vaše bratstvo, predvsem pa odprite svoja srca. Mladim bodite starejši bratje, s katerimi se lahko pogovarjajo, katerim se lahko zaupajo. Poslušajte jih, pogovarjajte se z njimi, skupaj razločujte. Da bodo čutili, da jih zares imate radi, in jim zatorej lahko ponudite visoko merilo ljubezni, kar je svetost, pot krščanskega življenja, ki gre proti toku, kakor je to pri blagrih.«

Zastonjskost

Homilija med jutranjo mašo, ki jo je papež v torek daroval v kapeli Doma sv. Marte, je govorila o zastonjskosti Božjih milosti. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari. »Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo 'Oče naš' in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: 'Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …' Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne 'plačamo' za milost, da bi 'kupili' milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj.«