Papež romski skupnosti: Izbrati med potjo sprave ali potjo maščevanja

Zadnji dogodek papeževega tridnevnega obiska Romunije je bilo srečanje z romsko skupnostjo v mestu Blaj, kjer je 9 odstotkov prebivalcev Romov. Večina jih živi v četrti Barbo Lautaru, ki velja tudi za najstarejši predel mesta. Papež Frančišek se je s katoličani romske skupnosti srečal v novi cerkvi sv. Andreja, posvečeni le pred nekaj tedni. V nagovoru je izpostavil, da je v Kristusovi Cerkvi prostor za vse.

Andreja Červek – Vatikan

Vstopiti v srce in v molitev

»Cerkev je kraj srečanja. Pomembno je, da to poudarimo, ne kakor nek lep slogan, ampak kot del osebne izkaznice nas kot kristjanov,« je dejal papež Frančišek in spomnil na mučenca škofa Ioana Suciuka, ki je znal s konkretnimi dejanji oblikovati željo Boga Očeta, da bi se srečal z vsako osebo v prijateljstvu in medsebojni podelitvi. »Veselje evangelija se posreduje v veselju ob srečanju in zavedanju, da imamo Očeta, ki nas ljubi. Ko nas On gleda, razumemo, kako se gledati med seboj,« je zatrdil sveti oče. Pripomnil je, da se je ravno v tem duhu želel srečati z romsko skupnostjo: »S tem duhom sem želel stisniti vaše roke, pogledati v vaše oči, vam pustil vstopiti v srce in molitev, z zaupanjem, da bi tudi jaz vstopil v vašo molitev in vaše srce.«

Papež prosil odpuščanje za storjene krivice

V nadaljevanju je papež spregovoril o diskriminaciji Romov, kar je – kot je dejal – teža, ki jo nosi v srcu: »To je teža diskriminacije in trpinčenja, ki so ju doživele vaše skupnosti. Zgodovina nam pravi, da niti kristjanom, niti katoličanom, ni tuje tolikšno zlo.« Pri tem je prosil za odpuščanje: »Za vse to bi rad prosil odpuščanje. V imenu Cerkve prosim odpuščanje Gospoda in vas za trenutke, ko smo vas skozi zgodovino diskriminirali, trpinčili ali gledali na napačen način, s Kajnovim, namesto Abelovim pogledom, in vas nismo znali prepoznati, spoštovati in braniti v vaši posebnosti. Kajnu brat ni pomemben. Sredi brezbrižnosti se gojijo predsodki in se netijo mržnje. Kolikokrat sodimo na zaletav način, z besedami, ki ranijo, z držami, ki sejejo sovraštvo in ustvarjajo razdalje! Ko se nekoga pusti zadaj, človeška družina ne hodi. Nismo do kraja kristjani in niti ljudje, če ne znamo videti osebe pred njenimi dejanji, pred našimi sodbami in predsodki.«

Izbrati med Abelom in Kajnom

V zgodovini človeštva so vedno Abeli in Kajti. »Je stegnjena roka in je roka, ki tolče. Je odprtost za srečanje in je zaprtost spopada. Je sprejemanje in je odpadek. Je tisti, ki v drugem vidi brata, in je tisti, ki v njem vidi oviro na svoji poti. Je civilizacija ljubezni in je civilizacija sovraštva. Vsak dan je izbira med Abelom in Kajnom. Kakor na križišču, se pred nami velikokrat pojavi odločilna izbira: prehoditi pot sprave ali pot maščevanja. Izberimo Jezusovo pot. To je pot, ki nas stane napora, vendar pa je pot, ki vodi v mir. Gre pa preko odpuščanja. Ne pustimo se povleči v zamere, ki se kuhajo v nas – nič mržnje. Kajti nobeno zlo ne popravi drugega zla, nobeno maščevanje ne zadosti pravici, nobeno obžalovanje ni dobro za srce, nobena zaprtost ne približuje.«

Prevzeti vlogo protagonistov

»Dragi bratje in sestre, vi kot ljudstvo imate vlogo protagonistov, ki jo morate prevzeti, in nikoli se ne smete bati deliti z drugimi in ponuditi posebne značilnosti, ki vas oblikujejo in zaznamujejo vašo pot in ki jih zelo potrebujemo,« je dejal papež in našteval: »Vrednost življenja in družine v širšem smislu; solidarnost, gostoljubnost, pomoč, podpora in zaščita najslabotnejših znotraj skupnosti; vrednotenje in spoštovanje ostarelih; verski čut za življenje, življenjska spontanost in veselje. Družb, v katerih se nahajate, ne prikrajšajte za te darove. Sprejmite tudi vse dobre stvari, ki vam jih drugi lahko ponudijo in prinesejo. Zato vas želim povabiti, da hodite skupaj, tam, kjer ste, pri izgradnji bolj človeškega sveta, pri tem pa stopite onkraj strahov in sumničavosti ter pustite pasti pregrade, ki nas ločujejo od drugih, obenem pa gojite vzajemno zaupanje v potrpežljivo in nikoli jalovo iskanje bratstva. Prizadevajte si hoditi skupaj, z dostojanstvom: dostojanstvom družine, dostojanstvom zasluženega vsakdanjega kruha in dostojanstvom molitve. Vedno gledati naprej.«

S sabo nesem vaše obraze

Papež Frančišek je ob koncu govora še pripomnil, da je srečanje z Romi zadnji dogodek njegovega obiska v Romuniji. »V to lepo in prijetno deželo sem prišel kakor romar in brat, da bi se srečal. Sedaj se obogaten vračam domov, s sabo pa nesem kraje in trenutke, predvsem pa obraze. Vaši obrazi bodo obarvali moje spomine in naselili moje molitve. Zahvaljujem se vam in vas nesem s sabo,« je dejal sveti oče, ki je zatem vse zbrane blagoslovil ter jih tudi zaprosil, naj molijo zanj.

Nedelja, 2. junij 2019, 15:48