Papež minoritom: Biti glasniki miru, orodja odpuščanja in usmiljenja

Andreja Červek – Vatikan

»Evangelij je za vas pravilo in življenje in vaše poslanstvo ni drugega kakor biti živi evangelij. Evangelij mora biti vaš vademekum. Vedno ga poslušajte s pozornostjo, z njim molite. Po zgledu Marije, Device, ki je postala Cerkev, ga vztrajno motrite, da mu boste podobni in bo vaše življenje skladno s Kristusovim življenjem,« je papež dejal pri avdienci zbranim minoritom.

Bratstvo

Ta pot hoje za Kristusom je zaznamovana predvsem z bratstvom. Kot je poudaril: »Bratstvo je dar, ki ga je treba sprejeti s hvaležnostjo. Je stvarnost, ki je vedno 'na poti', v izgradnji, in ki zato zahteva prispevek vseh, ne da bi se kdo izključil ali pa bi bil izključen; kjer ni 'potrošnikov', ampak so graditelji.« Gre za stvarnost, kjer se lahko živijo stalno vajeništvo, odprtost do drugega, medsebojna izmenjava; stvarnost, kjer je mogoče narediti pavzo v vsakdanjem življenju, da bi se gojila tišina ali kontemplativni pogled in bi se tako v njej prepoznavalo Božji odtis; gre za izkušnjo, v kateri je vsak poklican ljubiti in hraniti svojega brata, kakor mati ljubi in hrani svojega otroka. »Pozivam vas,« je zbranim dejal papež Frančišek, »da hranite vaše bratstvo z duhom svete molitve in pobožnosti, čemur morajo služiti vse ostale svetne stvari. Na ta način bo vaše bratsko življenje v skupnosti postalo oblika preroštva v Cerkvi in svetu; postalo bo šola občestva, kjer se po zgledu sv. Frančiška vedno uči v odnosu ljubezni in pokorščine s pastirji.«

Manjši

Druga lastnost, značilna za življenje minoritov, je majhnost. Po papeževih besedah gre za težko izbiro, saj je nasprotna logiki sveta, ki za vsako ceno išče uspeh, hoče zasedati prva mesta in nas imeti za gospode. »Sv. Frančišek pa vam pravi, naj ste manjši, po zgledu Jezusa, ki ni prišel, da bi se mu služilo, ampak da bi služil. In ki pravi: 'Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.' To naj bo vaša edina ambicija: postati služabniki, služiti drug drugemu. Živeto na ta način bo vaše življenje postalo preroštvo v tem svetu, kjer je ambicija moči velika skušnjava.«

Mir

Papež Frančišek je minorite v nadaljevanju spodbudil, naj oznanjajo mir: »Frančiškovski pozdrav, ki je značilen za vas, je 'Mir in dobro!', v hebrejščini 'Shalom we tob', ki ga lahko prevedemo tudi kot sprava: sprava s sabo, z Bogom, z drugimi in s stvaritvami. Je sprava s koncentričnimi krogi, ki se začne v srcu in se širi v vesolje – a v resnici se začne v Božjem srcu, Kristusovem srcu. Sprava je preludij k miru, ki nam ga je pustil Jezus. Mir ne pomeni odsotnosti problemov, ampak da prihaja v nas z Božjo navzočnostjo in se kaže v vsem, kar smo, kar počnemo in kar govorimo.« Papež je minorite spodbudil, naj so prinašalci miru, odpuščanja in usmiljenja: »Da bi lahko bili glasniki miru, predvsem z življenjem in šele nato z besedami. Da bi lahko v vsakem trenutku bili orodja odpuščanja in usmiljenja, kakor je to naročil sv. Frančišek v pismu ministru: »Po tem hočem spoznati, ali ljubiš Gospoda in mene, njegovega in tvojega služabnika, če boš delal tole: da bi ne bilo nikoli nobenega brata na svetu, ki bi se pregrešil, kolikor bi se največ pregrešiti mogel, pa bi potem, ko bi se ozrl v tvoje oči in iskal v njih usmiljenje, odšel, ne da bi se ga ti usmilil; in tudi če ne bi iskal usmiljenja, ga ti vprašaj, če želi usmiljenja. In če bi pozneje tisočkrat grešil pred tvojimi očmi, ga ljubi bolj ko mene, in sicer zato, da ga pritegneš h Gospodu. In vedno imej usmiljenje do takih bratov« (FPMi 9-11). Sveti oče je pripomnil: »Ni miru brez sprave, brez odpuščanja, brez usmiljenja. Samo kdor ima spravljeno srce, je lahko 'minister' usmiljenja, graditelj miru.«

Formacija

Za vse to pa je potrebna ustrezna formacija. Formacijska pot, ki pri bratih spodbuja vedno bolj popolno podobnost Kristusu. Celostna formacija, ki obsega vse razsežnosti osebe. Formacija, ki je personalizirana in permanentna, v kolikor je pot, ki traja vse življenje. Formacija srca, ki spreminja naš način razmišljanja, čutenja in obnašanja. Formacija k zvestobi, zavedajoč se pri tem, da danes živimo kulturno provizoričnega, da je 'za vedno' nekaj zelo težkega, dokončne odločitve pa niso v modi. V takšnem kontekstu so po papeževih besedah potrebni zanesljivi formatorji, vešči poslušanja in poti, ki vodijo k Bogu, sposobni spremljati druge na tej poti; formatorji, ki poznajo umetnost razločevanja in spremljanja. »Samo tako bomo lahko vsaj delno zaustavili krvavitev zapuščanja duhovniškega in redovnega življenja,« je sklenil svoj govor papež Frančišek in pri avdienci zbranim minoritom ter vsem skupnostim minoritskega reda podelil svoj apostolski blagoslov.