Išči

Pri papežu udeleženci simpozija Fondacije Centesimus Annus Pro Pontefice. Pri papežu udeleženci simpozija Fondacije Centesimus Annus Pro Pontefice. 

Papež Frančišek: Laudato si' ni »zelena okrožnica«, je socialna

»Dragi prijatelji. Z veseljem pozdravljam vse vas, udeležence mednarodnega simpozija Fundacije Centesimus Annus pro Pontifice. Zahvaljujem se organizatorjem in vsem tistim, ki so sodelovali pri razpravah glede pospeševanja celostne ekologije.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil okoli 500 udeležencev tega simpozija v vatikanski dvorani Regia.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Za letošnji simpozij ste izbrali razmišljanje o okrožnici Laudato si' ter o klicu k spreobrnjenju razuma in srca, da bo celostna ekologija postala vedno bolj prioriteta na mednarodnem, narodnem in posameznikovem nivoju.

Štiri leta okrožnice Laudato si'

V štirih letih od objave okrožnice so prav gotovo bila znamenja povečanja zavesti glede potrebe, da je potrebno skrbeti za naš skupni dom. Mislim na sprejetje s strani številnih narodov Ciljev trajnostnega razvoja Organizacije Združenih narodov; povečano investiranje v obnovljive in trajnostne vire energije; na nove metode energijske učinkovitosti; in na večjo občutljivost še posebej med mladimi za ekološko tematiko.

Laudato si' ni »zelena okrožnica«, je socialna okrožnica

Istočasno pa je ostalo še kar nekaj izzivov in problemov, kot naprimer napredek za doseganje Ciljev trajnostnega razvoja, ki je bil v mnogih primerih počasen ali pa ga celo ni bilo. Neprimerna uporaba naravnih virov ter ne vključujoči in ne trajnostni modeli razvoja imajo še naprej negativne učinke glede revščine, glede rasti in družbene pravičnosti (prim. Laudato si' 43.48). Laudato si' ni »zelena okrožnica«, je socialna okrožnica. Ne pozabite tega. Nadalje je v nevarnosti skupno dobro zaradi drž pretiranega individualizma, potrošništva in zapravljanja. Zaradi tega je težko spodbujati ekonomsko, prostorsko  in družbeno solidarnost in trajnost znotraj bolj človeške ekonomije, ki ima pred seboj, ne samo zadovoljevanje neposrednih želja, ampak tudi dobrobit prihodnjih generacij. Pred ogromnostjo takšnih izzivov se z lahkoto izgubi pogum in tako prepusti prostor negotovosti in zaskrbljenosti. Kljub temu »so človeška bitja, ki so zmožna iti do skrajnega propada, sposobna tudi pobrati se, se spet okleniti dobrega in ponovno oživeti, in to navkljub vsiljenim jim psihološkim in družbenim pogojenostim« (ibid., 205).

Spreobrnjenje – sprememba src in miselnosti

Zaradi tega beseda »spreobrnjenje« - poudarim »spreobrnjenje« - dobi posebno pomembnost v današnji situaciji. Primerni odgovori na aktualne probleme ne morejo biti površinski. Še več, to kar je res potrebno, je resnično spreobrnjenje, sprememba smeri, ali še bolje sprememba src in miselnosti. Prizadevanje za prebroditev problemov lakote in prehrambne negotovosti, trajajoča družbena in ekonomska stiska, razpad ekosistema in »kultura škartiranja«, zahteva prenovljeno etično vizijo, ki bo znala postaviti v središče osebe z namenom, da se nikogar ne pusti na obrobju življenja. Gre za vizijo, ki združuje, ne pa ločuje, ki vključuje, ne pa izključuje. To je vizija, ki jo je spremenil dobro navzoč poslednji namen in cilj našega dela, naših prizadevanj, našega življenja in našega mimohoda na tej zemlji (prim. ibid., 160).

Klic in dolžnost po razvijanju celostne ekologije

Razvoj celostne ekologije je torej klic je pa tudi dolžnost. Je klic, da ponovno odkrijemo svojo identiteto sinov in hčera našega nebeškega Očeta, ustvarjenih po podobi Boga in pooblaščenih, da smo upravitelji zemlje (prim. 1Mz 1,27.28; 2,15); ponovno ustvarjeni preko zveličavne smrti in vstajenja Jezusa Kristusa (prim. 2Kor 5,17); posvečeni po daru Svetega Duha (prim. 2Ts 2,13). Ta identiteta je dar Boga vsaki osebi in celo stvarstvu samemu, ki postane nova zaradi poživljajoče milosti Gospodove smrti in vstajenja. V tej luči je poziv za nas, da smo solidarni kot bratje in sestre in (poziv) k skupni odgovornosti za skupni dom, postane vedno bolj nujen.

Spremeniti model globalnega razvoja

Naloga, ki je pred nami, je spremeniti »model globalnega razvoja« (ibid., 194) in odpreti nov pogovor o prihodnosti našega planeta (ibid., 14). O, da bi vaše razprave in prizadevanje prinesle sadove k prispevku globoke spremembe na vseh nivojih naše sodobne družbe, pri posameznikih, podjetjih, institucijah in politikah. Ker bi vas ta naloga lahko prestrašila, vas spodbujam, da ne izgubite upanja, saj je to upanje utemeljeno na usmiljeni ljubezni nebeškega Očeta. On, ki nas skliče k velikodušni požrtvovalnosti in da damo vse, nam daje moč in luč, ki ju potrebujemo za nadaljevanje. V osrčju tega sveta ostane vedno navzoč Gospod življenja, ki nas ima zelo rad. On nas ne zapusti, nas ne pušča samih, saj se je dokončno združil z našo zemljo. Njegova ljubezen pa nas vodi, da bi še naprej najdevali nove poti« (ibid., 245).

Priprošnja Mariji in blagoslov

Dragi prijatelji, s temi občutji izročam vse vas, vaše družine v ljubečo priprošnjo Marije, Matere Cerkve in iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov kot znamenje veselja in miru v vstalem Kristusu, našem Zveličarju. In prosim vas, molite zame. Hvala.

Sobota, 8. junij 2019, 12:24