Papež med intervjujem za mehiško televizijjo Televisa Papež med intervjujem za mehiško televizijjo Televisa 

Papež v intervjuju za mehiško televizijo: Najlepše je biti z ljudmi

Papež Frančišek je za mehiško televizijo Televisa posnel intervju, ki je bil v Mehiki predvajan 28. maja. Z novinarko je spregovoril o zelo različnih temah ter povzel več vidikov, ki jih pogosto poudarja v svojih nagovorih. Beseda je tekla o gradnji mostov namesto zidov, o migrantih, politiki, mladih, položaju žensk, škandalih, pa tudi pontifikatu in kritikah, ki jih je deležen, o revnih, odnosu z novinarji, ekumenizmu ter medverskem dialogu.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Gradnja zidov – naučimo se kaj iz zgodovine!

Na začetku je spomnil, da se je potrebno glede gradnje zidov učiti tudi iz zgodovine. Berlinski zid je bil razlog za veliko trpljenje, vendar pa se danes dela isto – gradi se zidove in se misli, da gre za obrambo. Toda po papeževih besedah je edina obramba dialog, rast, sprejemanje, vzgoja, integracija; nameščanje bodečih žic je kruto, ločevanje otrok od staršev pa proti naravnemu zakonu.

Vedno več revnih, zelo bogati posamezniki

Pri tem je sveti oče dejal, da z vidika svetovne politike določene stvari ne delujejo in po njegovem mnenju so razlogi v odnosu do okolja in ekonomije. Glede slednjega je, kot že večkrat, spomnil, da je na svetu vedno več revnih, ki nimajo niti najnujnejšega za življenje, medtem ko ima malo posameznikov v svojih rokah vedno več svetovnega bogastva.

Problem nasilja, predlog politikom

Novinarka se je nato zaustavila pri vprašanju nasilja: samo v Mehiki je bilo v preteklem letu namreč umorjenih 40.000 ljudi, letos že 8.400 – vsak dan zaradi nasilja v tej državi povprečno umre 90 ljudi, zelo veliko pa jih tudi izgine. Na vprašanje, kaj lahko stori vlada, civilna družba ali Cerkev, da bi razrešila problem nasilja, je sveti oče odgovoril, da sam ne more dati nobenih konkretnih predlogov za ukrepe, saj je to naloga politike, ki je tudi ustvarjalna. Biti mora politika dialoga, napredka, včasih pa ni drugih rešitev kot kompromisi. Potrebno se je pogajati za dobro ljudi in države ter se spominjati, da je politika ena izmed najvišjih oblik ljubezni, je dejal sveti oče.

Mladi in ostareli, dialog

Glede mladih je odgovoril, da mladi Mehičani v splošnem niso zelo drugačni od drugih mladih po svetu. Vsakdo ima svoje skrbi, želje, da bi šel naprej, pogojenosti, vzpone in padce, vendar pa so si mladi, če ne zapadejo v katero izmed ideologij, po vsem svetu zelo podobni. Bistvenega pomena je, da ne izgubijo svojih korenin, za kar pa se morajo predvsem pogovarjati z ostarelimi. Sveti oče je poudaril, da imajo mladi veliko dobre volje; niso pokvarjeni, ampak so predvsem postali šibki, to pa zato, ker nimajo korenin. Pri tem pa je spomnil tudi na pravico do sanjanja, ki jo imajo ostareli in ki se lahko uresniči le v dialogu z mladimi, ki je danes nujen.  

Odnos do novinarjev

Papež Frančišek je spregovoril tudi o svojem odnosu do medijev oz. novinarjev. Dejal je, da se med njimi dobro počuti in se jim zahvaljuje, ker so z njim potrpežljivi. V splošnem so tudi vprašanja, ki mu jih zastavljajo, spoštljiva, v šestih letih je moral le dvakrat nekoga prekiniti, ker ni zastavil vprašanja na korekten način. Težava nastane takrat, kadar novinarji kakšno izmed njegovih izjav vzamejo iz ozkega konteksta in jo interpretirajo po svoje ali pa ko s svojim pisanjem izvajajo t.i. »medijske procese«,  še preden svoje sodbe izrečejo sodišča. Novinarji lahko določeni osebi v hipu vzamejo dobro ime, ki ga je zelo težko povrniti. Ponovno je spomnil, da dokler proces ni zaključen, velja domneva nedolžnosti. Prav tako je dejal, da novinarjem rad prisluhne, tudi kadar kritizirajo – vendar pa mora biti kritika konstruktivna. Naloga novinarjev namreč po papeževem mnenju ni le kritizirati, ampak predvsem graditi.

Odmevi na srečanje o zaščiti mladoletnih

Sveti oče je med intervjujem nato odgovoril na vprašanje, kako je sam doživel februarsko srečanje za zaščito mladoletnih. Dejal je, da mu je ostal zelo močan občutek cerkvenega občestva ter resnost, s katero so škofje soočili tematiko, saj so se zavedli, da gre za perečo težavo. Večina se je tudi srečala z žrtvami in uresničuje priporočila.

Ni mogoče v vsakem trenutku razlagati vsega

Med pogovorom je večkrat tudi obširno razložil, zakaj je v konkretnih primerih glede nekaterih kardinalov ali duhovnikov odreagiral na določen način. Pri tem je poudaril, da ne more v vsakem trenutku razlagati vsega, kar je v ozadju in da je včasih potrebna tudi tišina ali da se stvari razjasnijo ob drugi primernejši priložnosti.

Migranti in begunci

Nadalje je beseda tekla o migrantih in beguncih. Novinarko je zanimalo, zakaj je ta tematika zanj ena izmed najpomembnejših. Odgovoril je, da zato, ker je danes v svetu ena izmed prioritet. To je tudi razlog, da je sam vzel v roke za oddelek za migrante Dikasterija za celostni človeški razvoj, da bi mu dal večji pomen. Sveti oče je ponovno poudaril, da ni dovolj, da migrante samo sprejmemo, ampak gre za proces, v katerem jih je potrebno tudi spremljati, spodbujati in integrirati – seveda tega ne morejo storiti vse države, vendar pa je potrebno iskati možnosti in dogovore, ki bi to omogočali. Tudi kadar se migrante pošilja nazaj v države izvora, je potrebno poskrbeti za njihovo varnost, saj obstajajo posnetki, ki prikazujejo, kaj se jim lahko zgodi ob povratku: ženske in otroke pogosto prodajo, moške pa imajo za sužnje ter jih mučijo.

V drugih – tudi politikih – prepoznati najboljše

Glede odnosa s politiki pa je sveti oče dejal, da z njimi želi dialogizirati z najboljšim, kar ima vsakdo izmed njih, saj s tem lahko naredijo nekaj dobrega za svoje ljudstvo. Včasih v govorih omeni bolj splošne probleme posameznih držav, v zasebnem srečanju pa si dovoli iti korak naprej. Vendar pa je po papeževem mnenju ključnega pomena to, da v drugem prepoznamo to, kar imajo dobrega. Dejal je, da tudi v kuriji deli knjižico z naslovom »Ne obrekujte drugih,« »Ne kritizirajte ljudi«, saj imamo vsi to napako – takoj vidimo napako drugih, opravljamo.

Najlepša stvar: biti z ljudmi

Na vprašanje, katera je po njegovem mnenju najlepša stvar, ki jo storil je v šestih letih pontifikata, je papež odgovoril, da je zanj najlepše biti z ljudmi. Ko gre na trg ali v župnijo, je prerojen. »Da, sem papež, sem škof, bil sem kardinal; lahko mi vzamete vse, vendar pa mi, prosim ne vzemite tega, da sem duhovnik,« je dejal sveti oče. Prav tako je rekel, da se mu zdi, da se Cerkev spreminja, na kar kažejo poskusi reforme kurije. Le-ti niso njegova zasluga, ampak gre le za uresničevanje tega, kar je večina kardinalov na konklavu želela od bodočega papeža – to pa vključuje tudi zavedanje o krizah v Cerkvi, ki pa lahko po mnenju svetega očeta tudi pomagajo pri rasti.

Četrtek, 30. maj 2019, 15:49