Papež Frančišek sprejel člane Združenja italijanskih cerkvenih muzejev
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
V naprej pripravljen in v branje izročen govor
Dragi bratje in sestre, pozdravljam vas začenši pri predsednici, ki se ji zahvaljujem za besede, s katerimi je uvedla v naše srečanje; vodstvu, direktorju narodnega urada za cerkveno kulturno dediščino in bogoslužne stavbe pri Italijanski škofovski konferenci (CEI) in vse vas, zaposleni in zaposlene, ki na različnih področjih nudite svoje delo, tudi prostovoljno, po škofijskih muzejih ali redovnih inštitutih v Italiji.
Zgodovina vašega združenja pričuje o odgovoru na zahtevo po koordinaciji in usklajevanju številnih in raznovrstnih majhnih in velikih muzejskih resničnostih, ki so navzoče v Italiji in Bogu hvala jih je vedno več. Cerkvenim muzejem je skupno isto poslanstvo, to je vidno dokumentirati pot, ki jo je skozi stoletja opravila Cerkev na področju bogoslužja, kateheze, kulture in dejavne ljubezni.
V okrožnici Laudato si' sem spomnil, da je zgodovinska, umetniška in kulturna dediščina skupaj z naravno dediščino prav tako ogrožena. Ta je del skupne identitete nekega kraja in osnovaza gradnjo nekega naselja. Potrebno je vključiti zgodovino, kulturo, arhitekturo določenega kraja, da se ohrani izvorna identiteta in se začne dialog med tehnično govorico z ljudsko govorico. Tako je kultura razumljena ne samo kot spomenik preteklosti, temveč predvsem kot njen živ, dinamičen in soudeležen pomen. Zato je temeljnega pomena, da muzej ohranja dobre odnose z okolišem, v katerega je vključen in sodeluje z drugimi podobnimi institucijami. Gre za to, da se pomaga osebam živeti skupaj, živeti dobro skupaj in sodelovati skupaj. Cerkveni muzeji so po svoji naravi poklicani spodbujati srečanje in dialog v svoji področni skupnosti. S tega vidika je običajno, da se sodeluje z muzeji drugih verskih skupnosti. Umetniška dela in spomin različnih izročil in stilov življenja govorijo o tisti človeškosti, ki nas dela brate in sestre.
Muzej prispeva k dobri kvaliteti življenja ljudi, saj ustvarja prostore, ki so odprti za srečevanje med osebami, kraje za bližino in priložnosti za ustvarjanje skupnosti. V velikih središčih je torej kot predlog kulturne ponudbe in predstavitve zgodovine kraja. V malih mestih pa podpira zavest o identiteti, zaradi katere »se čutimo, da smo doma«. Vedno in vsem pa pomaga dvigniti pogled proti lepemu. Urbana področja in življenje oseb potrebuje muzeje, ki jim omogočijo okušati lepoto kot izraz življenja oseb, njihove skladnosti z okoljem, srečanja in medsebojne pomoči.
Dobro vem, da je za vas to delo ljubezen: ljubezen do kulture, zgodovine, umetnosti, ki jih je potrebno poznati in ohranjati; ljubezen do ljudi vašega področja, ki jim ponujate usluge svoje profesionalnosti. Je pa tudi ljubezen do Cerkve in njenega poslanstva. Muzeji v katerih delujete, predstavljajo obličje Cerkve, njeno umetniško in obrtniško plodovitost, njeno poklicanost posredovanja sporočila Dobre novice. Sporočila, ki ni samo za izbrance, temveč za vse. Vsi imajo pravico do lepe kulture! Predvsem najrevnejši in zadnji, ki jo morajo doživljati kot Božji dar. Vaši muzeji so cerkveni, tako ste vi soudeleženi pri pastorali vaših skupnosti, ko predstavljate lepoto človeških ustvarjalnih procesov, ki nameravajo izraziti Božjo slavo. Zaradi tega sodelujete z raznimi škofijskimi uradi, pa tudi z župnijami ter s šolami.
Ponosen sem na vas, da skrbite za svojo formacijo, s katero zagotavljate posodobljeno splošno pripravljenost tudi študijskih cerkvenih centrov, kakor tudi posebno usposobljenost na različnih pristojnih področjih. Pri tem mislim naprimer na tečaj, ki je letos potekal na Papeški univerzi Gregoriani. Pa tudi na razvejano delo muzejev glede informacij in sporočanj preko medijev, izobraževalnih dni ter prispevkov v strokovnih revijah. Spodbujam tudi pobude, ki jih peljete naprej skupaj z arhivi in knjižnicami in tako združujete skupaj svojo profesionalnost in ljubezen. Skupaj z vami gre bolj počasi, vendar pa prav gotovo dlje!
Številni med vami se posvečate dialogu s sodobnimi umetniki tako, da spodbujate srečanja, pripravljate razstave in formirate osebe za današnjo umetniško govorico. To je delo modrosti in odprtosti, ki pa ni vedno cenjeno, je pa »mejno delo«, nujno potrebno za nadaljevanje dialoga, ki ga je Cerkev vedno imela z umetniki. Sodobna umetnost zaznava govorico, na katero so predvsem mladi navajeni. V naših muzejih ne sme manjkati ta izraznost in občutljivost, do katere se pride preko razumnega iskanja motivacij, vsebin in odnosov. Tako se lahko nove osebe približajo sodobni sakralni umetnosti, ki je lahko pomemben kraj soočanja in dialoga z današnjo kulturo.
Dragi prijatelji, tudi na vas razširjam poziv namenjen vsej Cerkvi v Italiji, da naj hodi po poti, ki jo je začrtala apostolska spodbuda Evangelii gaudium (Veselje evangelija). In mislim tudi, da druga, novejša, o temi svetosti – Gaudete et exsultate (Veselite in radujte se), se vas še posebej tiče, saj so cerkveni muzeji tudi odmev svetosti Božjega ljudstva. Navdušujoč je ta vidik! Predvsem pa spominja vse nas, da smo poklicani postati sveti znotraj svetega vernega Božjega ljudstva. Svetost je najresničnejša lepota Cerkve. Lepota, ki daje smisel in polno vrednost tudi vaši službi Cerkvi in v Cerkvi, ki vas ceni in se vam zahvaljuje. Zato vas blagoslavljam in se vam zahvaljujem. In tudi vi, prosim, molite zame.
