Papež Frančišek: Nogomet naj ostane igra!
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek je izpostavil, da je nogomet pomembna priložnost, da se naučimo dati najboljše od sebe, z žrtvovanjem in zavzetostjo, predvsem pa »ne sami«. V današnjem času novih tehnologij se z lahkoto izoliramo, ustvarjamo virtualne vezi, a z veliko distance. »Lepota igre z žogo je, da jo lahko igramo skupaj z drugimi, jo podamo na sredino igrišča, se usklajujemo kot moštvo … Žoga postane sredstvo, s katerim povabimo resnične osebe v skupno prijateljstvo, se srečamo na nekem kraju, se gledamo v obraz, se izpostavimo, da bi preizkusili svoje lastne sposobnosti,« je dejal papež in pripomnil: »Dragi prijatelji, nogomet je moštvena igra, ne moremo se zabavati sami!«
Da je nogomet »najlepša igra na svetu«, je mnenja tudi papež Frančišek, ki je v nadaljevanju govora izpostavil ravno razsežnost igre. »Nogomet je igra. Ne pozabite tega: nogomet je igra!« Pri tem je spomnil, da je enkrat nekdo vprašal neko teologijo, kako otroku razložiti, kaj je sreča. In ta je odgovorila: »Jaz mu tega ne mi razložila. Dala bi mu žogo, naj se igra.« To je sreča, je pripomnil papež.
Igranje osrečuje, saj se preko njega lahko izrazi lastna svoboda, tekmuje se na zabaven način, čas se preživlja v preprosti zastonjskosti. In ravno to miselnost – igra, zastonjskost, druženje – naj starši po papeževih besedah posredujejo svojim otrokom. Nekdo je rekel, da po nogometnem igrišču hodi po prstih, da ne bi teptal svetih otroških sanj. »Prosim vas,« se je papež obrnil na starše, »da sanj svojih otrok ne spremenite v navadne fantazije, ki bodo hitro udarile ob meje realnosti; da ne pritiskate na njihovo življenje z raznimi oblikami izsiljevanja, ki blokirajo njihovo svobodo in domišljijo; da jih ne učite bližnjic, ki vodijo samo v izgubljenost sredi labirinta življenja. Nasprotno, bodite vedno pajdaši pri nasmehu svojih športnikov!«
