Papež Evropskemu združenju bank hrane: Danes je pomembno, da je dobro narejeno dobro

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi prijatelji, potem ko sem slišal to, kar je rekel vaš predsednik, me je obšla skušnjava, da ne bi govoril, saj je govoril kot sveti oče. Hvala, saj sem razumel, da so besede, ki ste jih izrekli, prišle iz srca. Hvala!

Iz začaranega v kreposten krog

Želel bi sem vam zahvaliti za to, kar delate: priskrbeti hrano za tiste, ki so lačni. Ne gre zgolj za nudenje pomoči, ampak želi biti prvo konkretno dejanje spremljanja naproti poti rešitve. Ob pogledu na vas si predstavljam zastonjsko zavzetost mnogih oseb, ki delajo v tišini in delajo dobro mnogim ljudem. Vedno je lahko govoriti o drugih, težko pa je dati drugim, vendar pa je to tisto, kar šteje. In vi ne uresničujete tega z besedami, ampak z dejanji, saj se borite proti odmetavanju hrane tako, da ponovno uporabite to, kar bi se sicer izgubilo. Jemljete tisto, kar gre v začaran krog potrate in to vnašate v kreposten krog dobre uporabe. Delate podobno kot drevesa, ki vdihavajo onesnaževanje in vračajo kisik. In tako, kot drevesa, ne zadržujete kisika: delite to, kar je potrebno za življenje, da bi bilo dano tistemu, ki najbolj potrebuje.

Odmetavati hrano pomeni odmetavati osebe

Boriti se proti strašni rani lakote pomeni tudi spopadati se s potrato. Le-ta je izraz nezanimanja za stvari in ravnodušnost do tistega, ki jih nima. Potrata je najbolj surov izraz odmetavanja. Na misel mi prihaja evangeljski odlomek, ko je Jezus po tem, ko je množici razdelil kruh, naročil naj poberejo koščke, ki so ostali, da se ne bi kaj izgubilo (prim. Jn 6,12). Pobrati, da bi ponovno razdelili, ne proizvajati, da bi razsipavali. Odmetavati hrano pomeni odmetavati osebe. In danes je sramotno ne zavedati se, kako dragocena dobrina je hrana in kako toliko dobrega slabo konča.

Danes je pomembno, da je dobro narejeno dobro

Odmetavati dobrine je slaba navada, ki se lahko infiltrira kamorkoli, tudi v karitativna dejanja. Včasih so velikodušni vzgibi, kljub najboljšim začetnim namenom, onemogočeni zaradi togih birokracij, pretiranih upravnih stroškov ali pa se razvijejo v oblike pomoči, ki ne ustvarjajo pravega napredka. V današnjem kompleksnem svetu je pomembno, da je dobro narejeno dobro: ne more biti sad čiste improvizacije, potrebna je inteligenca, načrtovanje in kontinuiteta. Potreben je pogled na celoto in osebe, ki so skupaj: težko je delati dobro, ne da bi se imeli radi med seboj.

Prihodnosti se ne gradi z iskanjem koristi zase

V tem smislu nas vaše stvarnosti ponovno popeljejo k začetkom solidarnih korenin Evrope, saj iščejo enotnost v konkretnem dobrem: lepo je videti različne jezike, veroizpovedi, tradicije in usmeritve, ki se ne srečajo zato, da bi podelili lastne interese, ampak da bi poskrbeli za dostojanstvo drugih. To, kar počnete brez veliko besed, širi sporočilo: prihodnosti se ne gradi z iskanjem koristi zase; napredek vseh raste s spremljanjem tistega, ki je zadaj.   

Ekonomija, ki bi bila bolj podobna človeku

Ekonomija to zelo potrebuje. Danes je vse medsebojno povezano in hitro, vendar pa gre frenetično tekanje z roko v roki z vedno bolj opazno veliko notranjo krhkostjo, dezorientacijo in izgubo smisla. Zato mi je pri srcu ekonomija, ki bi bila bolj podobna človeku, ki bi imela dušo in ne bi bila neobvladljiv stroj, ki stiska osebe. Danes je preveč ljudi brez dela, dostojanstva in upanja; mnogi drugi pa so, nasprotno, zatirani zaradi nečloveškega tempa proizvodnje, ki izniči odnose in negativno vpliva na družino in osebno življenje. Včasih, kadar spovedujem, pridejo tudi mlade osebe, ki imajo otroke. Vprašam jih: »Se igrate s svojimi otroki?« In pogosto je odgovor: »Oče, nimam časa … Ko grem od doma v službo, še spijo, in ko se vrnem, so že v postelji.« To je nečlovečnost: ta vrtoglavica nečloveškega dela. Ekonomija, ki je nastala, da bi bila »skrb za dom«, je postala razosebljena; namesto da bi služila človeku, ga zasužnjuje, da je podvržen finančnim mehanizmom, ki so vedno bolj oddaljeni od realnega življenja in vedno manj vodljivi. Finančni mehanizmi so tekoči, so plinasti, nimajo trdnosti. Kako lahko živimo dobro, ko so osebe zreducirane na številke, ko se statistike pojavljajo bolj kot obrazi in so življenja odvisna od borznih indeksov?

Potrebno je stopiti skupaj

Kaj lahko storimo? V bolan ekonomski kontekst ni mogoče intervenirati nasilno, s tveganjem, da bi ubijali, ampak je potrebno poskrbeti za zdravljenje: stvari se ne uredi tako, da se jih destabilizira ali sanja vrnitev v preteklost, ampak tako, da se goji dobro, se posveča zdravim in solidarnim potem ter s konstruktivnim delovanjem. Potrebno je stopiti skupaj, da bi ponovno pričeli z dobrim, zavedajoč se, da se more stvarnost, kljub prisotnosti zla v svetu, z Božjo pomočjo ter z dobro voljo mnogih ljudi, kot ste vi, izboljšati. Potrebno je podpirati tiste, ki želijo spremembo na bolje, podpirati modele rasti, ki temeljijo na družbeni pravičnosti, na dostojanstvu oseb, na družinah, na prihodnosti mladih, na spoštovanju okolja. Krožna ekonomija ni več odložljiva. Potrata ne sme biti zadnja beseda, ki bi jo zapustili v dediščino redki bogataši, medtem ko velika večina človeštva ostaja tiho.

S temi občutki zaskrbljenosti in upanja, ki sem jih želel podeliti z vami, se vam ponovno zahvaljujem in vas spodbujam, da pojdite naprej. Vključite tiste, ki jih srečujete, posebej mlade, da bi se vam pridružili pri pospeševanju dobrega, v korist vseh. Hvala.