Papež Družbi afriških misijonov: Ne bojte se odpirati novih poti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Nove oblike navzočnosti med ljudstvi afriškega izvora
Dragi bratje in sestre, to srečanje mi omogoča, da se Gospodu zahvalim za pomembno delo evangelizacije, ki ga opravljate v Afriki, posebej med prebivalci na oddaljenih podeželskih področjih, kjer je krščanska skupnost še šibka ali pa sploh ne obstaja. Vesel sem, da želite razviti nove oblike navzočnosti med ljudstvi afriškega izvora na drugih koncih sveta, s posebno pozornostjo na migrante.
Molitev za ugrabljenega sobrata
Ta nova pastoralna obzorja so znamenje vitalnosti Svetega Duha, ki prebiva v vas in vas spodbuja, da bi odgovorili na »vedno nove izzive oznanjevalnega poslanstva Cerkve«, da bi dosegli »vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija« (Veselje evangelija, 20). Zahvaljujem se vam za misijonsko navdušenje, prežeto s pogumom, ki vas vodi, da bi izstopili ter vsem ponudili življenje Jezusa Kristusa, ko včasih v nevarnost postavljate tudi svoje, po stopinjah vaših ustanoviteljev, Božjega služabnika Melchiorja de Mariona Brésillaca in p. Avgustina Planqua. Ob tem bi se rad pridružil vaši molitvi za vašega sobrata Pierluigija Maccalija, ki je bil pred nekaj meseci ugrabljen v Nigru. Obenem zagotavljam prizadevanje in pozornost Svetega sedeža v zvezi s to zaskrbljujočo situacijo.
Ena družina
Letos ste želeli poudariti dejstvo, da vaša apostolska skupnost tvori eno družino, skupaj s sestrami misijonarkami in pridruženimi laiki. Gre za veselo družino, ki raste, zahvaljujoč številnim poklicem v Afriki in Aziji. Ta družinski značaj je gotovo bogastvo in prav imate, da ga poudarjate in razvijate.
Odločitev za tiste, ki jih družba zavrača
Evangelizacijo namreč vedno sestavlja skupnost, ki deluje »preko svojih dejanj v vsakdanjem življenju drugih, krajša razdalje, se sklanja vse do ponižanja, če je potrebno, ter privzame človeško življenje, dotikajoč se trpečega Kristusovega mesa v ljudstvu« (prav tam, 24). Prav tako vas spodbujam, da bi vztrajali pri svoji zavzetosti skupaj s člani drugih ver in ustanov, v služenju otrokom in osebam, ki so krhke, žrtvam vojn, bolezni, trgovine z ljudmi. Odločitev za zadnje, za tiste, ki jih družba zavrača in daje na stran, je znamenje, ki konkretno izraža prisotnost in skrb usmiljenega Kristusa. Tako boste lahko, spodbujeni po Duhu, služabniki kulture dialoga in srečanja, ki skrbi za male in uboge, da bi mogli tako prispevati k prihodu resničnega človeškega bratstva.
Obnoviti osebno srečanje s Kristusom
V zvestobi svojim koreninam ste kot družina in v kolikor družina poklicani pričevati vstalega Kristusa preko ljubezni, ki vas medsebojno združuje, ter preko žarečega veselja pristnega bratskega življenja. Vabim vas torej, da bi v poslušanju Božje besede, v zakramentalnem življenju ter v služenju bratom neprenehoma iskali sredstva za to, da bi mogli v vsakem izmed vas obnoviti osebno srečanje s Kristusom. Prvi nagib za oznanjevanje evangelija je namreč »Jezusova ljubezen, ki smo jo prejeli. Izkušnja, da nas ljubi on, ki nas je odrešil, nas spodbuja, da ga vedno bolj ljubimo [...] V ta namen moramo nujno ponovno pridobiti kontemplativnega duha, ki nam bi omogočal vsak dan znova odkrivati, da smo varuhi dobrega, ki nas dela bolj človeške in nam pomaga k novemu življenju« (prav tam, 264).
Ne bojte se odpirati novih poti
Bratje in sestre, še enkrat se vam zahvaljujem za ta vaš obisk, kot tudi za pričevanje, ki ga dajete. Spodbujam vas, da bi vztrajali z vedno obnovljenim navdušenjem in dinamizmom po poti, ki jo je prehodila Družba afriških misijonov in ki je obrodila toliko sadov spreobrnjenja h Kristusu. V poslušnosti Svetemu Duhu se ne bojte odpirati novih poti, da bi pokazali, da je Bog vedno »novost, ki nas nenehno spodbuja, naj gremo na pot, onkraj znanega, naproti obrobju in mejam« (Veselite in radujte se, 135). S tem upanjem izročam vašo misijonsko družino priprošnji Device Marije in jo prosim, naj podpira vaša prizadevanja. Blagoslavljam vas in molim za vas. In prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.
